Kromov trioksid, ki je izhajal iz tovarne Unior v Zrečah, je strupena in rakotvorna snov. O tem, da je kromova para izhajala v okolje, je Unior javnost obvestil šele včeraj, kljub temu da se je dogodek zgodil že 26. oktobra. Da bi ugotovili, kakšna količina potencialno nevarne snovi je ušla v okolje in ali bi lahko bila škodljiva za zdravje, bi potrebovali izsledke meritev. Te pa so v Uniorju izvedli šele 7. novembra. "Če so bili zaradi snovi poškodovani avtomobili, ne morem verjeti, da ne bi bilo nobenih vplivov na zdravje ljudi," pravi strokovnjakinja za vplive onesnaženja na zdravje ljudi dr. Metoda Dodič Fikfak.
“Kromov trioksid je trdna snov, ki jo v postopku galvanizacije v proizvodnji raztopijo,” za N1 pojasnjuje dr. Iztok Turel, profesor s Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani. “Med proizvodnjo lahko v zrak preidejo tudi manjše količine kromovih (VI) spojin, zato to zmes običajno prečistijo. V splošnem so kromove (VI) spojine močni oksidanti, rakotvorne in toksične snovi.”
“Kromov trioksid je kancerogena (rakotvorna), mutagena (povzroča spremembe na genskem materialu) in teratogena (povzroča nepravilnosti pri zarodku) snov,” o spojini, ki je 26. oktobra izhajala iz zreškega Uniorja, pove dr. Metoda Dodič Fikfak, strokovnjakinja na področju vplivov onesnaženega okolja na zdravje ljudi. “Poleg tega je strahoten iritant, draži glasilke, pljuča in na splošno dihala.” Lahko poškoduje tudi kožo, je alergogen, okvari lahko tudi jetra in ledvice.
Ključno vprašanje – ko ocenjujemo možne posledice za zdravje in okolje – pa je, kakšni sta bili koncentracija in količina omenjene snovi. O uhajanju so podjetje obvestili zaposleni, saj je snov poškodovala njihove avtomobile na parkirišču. Tu si lahko ogledate škodo na avtomobilih, ki jo je snov povzročila. V Uniorju so pokvarjeno linijo ustavili in isti dan – 26. oktobra – obvestili pristojni okoljski inšpektorat. Ta je uvedel inšpekcijski postopek, toda stanja na terenu inšpektorji vse do danes niso preverili. “Če so bili zaradi snovi poškodovani avtomobili, ne morem verjeti, da ne bi bilo nobenih vplivov na zdravje ljudi,” sklepa dr. Dodič Fikfak.
Meritve so ključne, a jih niso izvedli ob izpustu
Da bi ugotovili, kakšna količina potencialno nevarne snovi je ušla v okolje in ali bi lahko bila škodljiva za zdravje ljudi, bi potrebovali rezultate meritev – in to takrat, ko se je dogodek zgodil. Toda o tem, da je kromova para izhajala v okolje, je Unior javnost obvestil šele včeraj, tri tedne po dogodku. Meritve pa so v Uniorju izvedli šele 7. novembra, ko so okvarjeno napravo znova zagnali. Emisije kromovega trioksida na cevi ob izhodu iz tovarne je za Unior izmeril Talum Inštitut. Predsednik uprave Uniorja Darko Hrastnik je povedal, da količina snovi ni dosegla mejnih vrednosti.
Izmerili so tudi emisije kroma v tleh, v tovarni in okolici. Na dveh lokacijah so te presegle mejno vrednost, niso pa dosegle opozorilne vrednosti.
Predsednik uprave Uniorja Darko Hrastnik je pokazal tudi lokacijo in fotografijo ventilatorja oziroma tako imenovanega ukapljevalnika, pri katerem je prišlo do nezgode. Para se zbira in gre prek ventilatorja na filter. “Ta filter ima nalogo, da zbere iz kapljic oziroma par, ki pridejo iz tehnološkega postopka, da se kapljice zberejo na filtru in od tam odtečejo nazaj v tehnološki postopek. Ker je ventilator pihal s preveliko močjo, je kapljice tistega dne zaradi nizkega pritiska, deževja in vetra odnesel v okolico,” je pojasnil. Predsednik uprave je dodal, da je naprava podobna kuhinjski napi, ki zrak piha ven iz prostora. To bi lahko pomenilo, da se potencialno nevarne snovi niso nabirale znotraj tovarniškega procesa, ampak so uhajale v okolje.
Kako naj prebivalci vedo, ali so ogroženi?
Omenjena kromova para bi, če bi jo vdihovali, povzročila zelo hudo pljučno reakcijo in kašelj, pravi dr. Dodič Fikfak.
Da ob nesreči niso želeli “vznemirjati javnosti s tem dogodkom, za katerega smo v tistem trenutku menili, da je koncentracija tako majhna, da posledic na zdravje ne bo”, pa pove član uprave Uniorja Branko Bračko.
Kako so vedeli, da posledic za zdravje ljudi ni oziroma jih ne bo? Predsednik uprave Hrastnik je dejal, da so poznali možne reakcije na snov, to so predvsem kašelj ali izpuščaji. “Zadevo smo preverjali na zaposlenih in pridobili informacije od zdravnikov na našem območju, da ni bilo zabeleženih tovrstnih težav,” odgovori. V tovarni v tem času tudi ni bilo povečanega števila bolniških odsotnosti.
Toda direktor pristojnega Zdravstvenega doma Slovenske Konjice Dejan Vrhovšek pojasni, da ga iz Uniorja ni poklical nihče. “Do mene kot direktorja ni prišla informacija, da bi se kdorkoli iz Uniorja v našem zdravstvenem domu pozanimal, ali smo zaznali večje število ljudi, ki beležijo dražeč kašelj, izcedek iz nosu in podobno. Lahko so se iz podjetja pozanimali drugod, vendar kot direktor ZD o tem ne vem nič,” pove za N1. Ob tem je Vrhovšek opozoril tudi, da smo v sezoni prehladnih obolenj in da bi lahko občani omenjene simptome pripisali prehladu ali okužbi s koronavirusom in ne morebitni izpostavljenosti kromovemu trioksidu. “Tudi sam kot direktor ZD Slovenske Konjice o uhajanju kromove pare iz Uniorja nisem bil obveščen, za to sem izvedel včeraj v medijih,” je sklenil Vrhovšek.
O dogodku niso obvestili ne župana ne osnovne šole, ki stoji le nekaj sto metrov stran od tovarne. Prav tako ni bil obveščen Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ), ki ob tovrstnih dogodkih obvešča javnost in opozarja na možne škodljive posledice. “Inšpektorat za okolje nas o dogodku ni obvestil. Za primer smo včeraj izvedeli iz medijev in v skladu z njihovimi pristojnostmi inšpektorat prosili, naj nam posredujejo morebitne dodatne relevantne informacije o onesnaženju, na podlagi katerih bi bila možna kakršnakoli ocena tveganja za zdravje ljudi,” so nam sporočili iz NIJZ. Vprašali smo jih tudi, v kakšnih količinah in v kakšnih primerih izpostavljenosti so kromove spojine nevarne na zdravje. Odgovore še čakamo.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje