V zadnjih desetih letih je bilo proizvedene več plastike kot v celotnem 20. stoletju, industrija pa, kljub svarilom o njeni škodljivosti, še naprej načrtuje eksplozivno rast proizvodnje. Si lahko zamislimo prihodnost brez plastike? Ob svetovnem dnevu Zemlje se vrstijo pozivi k zmanjšanju proizvodnje plastike, med njimi pa je tudi apel slovenske predsednice države Nataša Pirc Musar, ki je izpostavila odločnejše ukrepe za boj proti podnebnim spremembam.
Letošnji svetovni dan Zemlje, katerega namen je že več kot pol stoletja osveščati o okoljskih vprašanjih, s katerimi se sooča naš planet, v ospredje postavlja zahtevo po 60-odstotnem zmanjšanju proizvodnje plastike do leta 2040 s končnim ciljem zagotoviti prihodnost brez plastike za prihodnje generacije. V zadnjih letih je namreč njena proizvodnja narasla že na več kot 380 milijonov ton na leto.
Da bi to dosegli, je treba spodbujati široko ozaveščenost javnosti o škodi, ki jo plastika povzroča ljudem, živalim in biotski raznovrstnosti, ter izvesti več raziskav o njenih vplivih na zdravje. Ko se razgradi v mikro delce, plastika sprošča strupene kemikalije v hrano in vodne vire ter je prisotna v zraku, ki ga dihamo, svarijo strokovnjaki.
V luči tega opozarjajo na nujnost hitre opustitve plastike za enkratno uporabo do leta 2030, izvajanje politik za odpravo hitre mode, ki uporablja in proizvaja ogromne količine plastike ter vlaganje v inovativne tehnologije in materiale za izgradnjo sveta brez plastike.
O kakšnih številkah govorimo v Sloveniji?
V Sloveniji je leta 2022 nastalo 63.000 ton odpadne plastike, recikliranih pa je bilo 72.000 ton. Večja količina reciklirane plastike v letih 2021 in 2022 v primerjavi z nastalo odpadno plastiko je predvsem posledica recikliranja plastike, ki je nastala v 2020, in povečanega uvoza, je ta teden objavil državni statistični urad.
Leta 2022 je država uvozila 107.000 ton odpadne plastike, izvozila pa 92.000 ton. Največjo količino, 60.000 ton, je uvozila iz sosednje Italije, največ plastike pa je izvozila v Turčijo, in sicer 25.000 ton.
Za varstvo okolja je bilo v letu 2022 namenjenih 409 milijonov evrov investicij ali 0,81 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP), kar je na letni ravni za 58 milijonov ali 0,14 odstotne točke več. Povečali so se tudi tekoči izdatki za varstvo okolja, ki so od leta 2018 zrasli s 595 na 831 milijonov evrov ali z 1,30 na 1,65 odstotka BDP.
Pirc Musar: Za prihodnje generacije si želimo svet brez plastike
Na vseprisotnost plastike je opozorila tudi predsednica države Nataša Pirc Musar.
Prebivalce je pozvala k uporabi steklenic ali kovinskih bidonov, “kajti za izdelavo ene plastenke je potrebno šestkrat več vode, kot je je v sami plastenki”.
Kot je opozorila, plastika razpade na mikroplastiko, strupene kemikalije prodirajo v naše vodne vire, hrano in v zrak, ki ga dihamo. “Potrošniki se tudi moramo zavedati, da je t. i. hitra moda ogromna proizvajalka in uporabnica plastike,” je dodala. Pozvala je tudi k čimprejšnjemu zaključku dela na potrebni novi pogodbi Združenih narodov o onesnaženju s plastiko.
V poslanici je izpostavila tudi pomen znanstvenih raziskav na Arktiki in Antarktiki, pri čemer imajo pomembno vlogo tudi slovenski raziskovalci.
Slovenija je leta 2019 kot 54. država podpisala pogodbo o Antarktiki. S tem se Slovenija uvršča med globalno-okoljsko in medgeneracijsko najbolj odgovorne države sveta. Temu koraku bi moral po besedah predsednice slediti strateški načrt sodelovanja slovenskih znanstvenikov pri polarnih raziskavah, za to pa je potrebno, da Slovenija pristopi tudi k ustreznim mednarodnim sporazumom, ki zagotavljajo potrebno pravno podlago in mednarodno logistično podporo.
Vlado je pozvala k odločitvi o nacionalnem centru in k podpisu ustreznih mednarodnih sporazumov, med temi tudi t. i. madridskega protokola, ki bi slovenskim raziskovalcem omogočil delo na polarnih območjih.
Podprla je tudi novo slovensko kampanjo Za žive meje. “Te iz naših naselij izginjajo prav zdaj, ko bi nam lahko zelo koristile. So preprost ukrep urejanja javnih ali zasebnih prostorov, ki je hkrati koristen za ohranjanje biotske pestrosti in za krepitev vsestranske podnebne odpornosti vsakega lokalnega okolja in skupnosti,” je zapisala.
Številne aktivnosti ob praznovanju svetovnega dne
Svetovni dan Zemlje bo minil tudi v znamenju raznovrstnih aktivnosti, v katere naj bi bila vključena več kot milijarda ljudi po vsem svetu, pri čemer Slovenija ne bo izjema.
Zavod za gozdove Slovenije vabi na dan odprtih vrat na 14. gozdnih učnih poteh v Sloveniji, ki so namenjene izobraževanju in spoznavanju gozdov in gozdarstva ter so pomemben pripomoček za večjo priljubljenost gozdov. Mariborska Snaga pripravlja na Trgu svobode dogodek, na katerem bo v ospredju pomen ponovne uporabe in izmenjave. Udeleženci bodo lahko izmenjevali knjige, igrače, družabne in miselne igre, manjše športne rekvizite in dekorativne predmete, so sporočili iz podjetja. Učenci posavskih eko šol se bodo udeležili podnebnega teka in kolesarjenja, s čimer bodo simbolno zaključili kampanjo osveščanja o posledicah, ki jih povzročajo podnebne spremembe. Tekli in kolesarili bodo od Osnovne šole Leskovec pri Krškem do Informacijskega središča podjetja GEN energija.
Mestna občina Velenje pripravlja dogodek Za zeleno Velenje, na katerem bodo med drugim predstavili načine osveščanja različnih deležnikov o nujnosti prilagajanja podnebnim spremembam, načine spodbujanja trajnostnih praks in izmenjavo idej za boljši jutri ter predstavili pozitivne učinke trajnostnih prizadevanj za zdravje nas vseh.
V Slovenskih Konjicah bodo v prostorih StudioKrog z dogodkom obeležili zaključek projekta Studio krožnega gospodarstva, podprtega s strani Norveškega finančnega mehanizma. Program vključuje voden ogled objekta StudioKrog, kjer bo mogoče na primeru ladijskih kontejnerjev, opremljenih za ponovno uporabo in recikliranje, izkusiti realnost omejenosti virov, pogovor s strokovnjaki na temo omejenih virov na planetu, ter prikaz praktičnih veščin v centru ponovne uporabe.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje