Danes so pred pristojnimi državnozborskimi odbori potekala zaslišanja kandidatov za ministre. Vlada Roberta Goloba bo namreč dobila devet novih ministrov, skupno pa bo v vladi 19 ministrstev in en vladni urad.
Spremenjeni zakon o vladi, ki je bil po potrditvi na novembrskem referendumu uveljavljen tik pred koncem leta 2022, prinaša tri nova ministrstva – za visoko šolstvo, znanost in inovacije, za okolje, podnebje in energijo ter za solidarno prihodnost.
Ministrstvom za okolje in prostor, za infrastrukturo, za gospodarski razvoj in tehnologijo ter za izobraževanje, znanost in šport se spreminjajo pristojnosti in imena, službi vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko ter za digitalno preobrazbo pa postajata ministrstvi.
Vodenje dveh od treh novih ministrstev bosta prevzela dosedanji šolski minister Igor Papič in infrastrukturni minister Bojan Kumer, ki sta zato ob uveljavitvi novele zakona o vladi odstopila, nato pa je premier Robert Golob v začetku tega tedna v DZ vložil seznam devetih ministrskih kandidatov.
Pet ministrov se je pred poslanci predstavilo danes, vsi pa so dobili podporo.
Kandidat za ministra za vzgojo in izobraževanje Darjo Felda je med drugim dejal, da ni dobro, da se šolarji zgolj na pamet nekaj naučijo, nato pa tega znanja ne znajo uporabiti v resničnem življenju. Kot problematično je izpostavil ocenjevanje v osnovnih šolah.
Preberite še: Darjo Felda, bodoči minister za šolstvo: Ocene v osnovnih šolah so problematične
Kandidat za ministra za visoko šolstvo Igor Papič je medtem kot glavno nalogo pred matičnim odborom državnega zbora izpostavil prenovo visokošolske zakonodaje.
Preberite še: Papič: Dve ministrstvi, ki nastajata iz enega, bosta imeli boljši fokus
Alenka Bratušek, kandidatka za ministrico za infrastrukturo, je kot prioriteto izpostavila železnice. Okrepiti želi povezave prestolnice s Kranjem, Kamnikom in Ivančno Gorico. Okrepiti pa bi želela tudi povezljivost na področju letalstva, ki se je po njenih besedah v zadnjih letih bistveno poslabšala.
Preberite še: Bratušek: Železnice kot prioriteta, letalske potnike bi subvencionirali
Uroš Brežan je na zaslišanju pred matičnim odborom povedal, da bo rdeča nit dela ministrstva v prihodnje skrb za kakovostno življenje ljudi ter v luči tega uspešno ohranjanje narave in upravljanje s prostorom ter vodnimi viri. “Skrb za naravo dvigujemo na višji nivo,” je napovedal in dodal, da narava po novem dobiva nov direktorat.
Preberite še: Brežan prestal zaslišanje: obljublja, da bodo narava, voda in prostor na varnem
V predstavitvi pred člani odbora DZ za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo pa je ministrska kandidatka Emilija Stojmenova Duh poudarila pomen krepitve digitalnih znanj in kompetenc. Med drugim je povedala, da si do leta 2025 želi zagotoviti pokritost s širokopasovnim internetom za vsa naseljena območja, glede omrežja 5G pa je dejala, da naj bi bilo do leta 2025 na voljo v vseh mestnih naseljih in na glavnih primestnih poteh, do leta 2030 pa v vseh naseljenih območjih v državi. Preberite še: Tudi Stojmenova Duh dobila zeleno luč odbora. “Grozi nam digitalna izključenost”
Zaslišanja preostalih štirih kandidatov za ministre bodo sledila v petek, vsi skupaj pa bodo v DZ najverjetneje zaprisegli na redni januarski seji, ki se začne 23. januarja.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!