Nakupovalna mrzlica je v teh predprazničnih dneh na vrhuncu. S svojimi nakupi pa žal pogosto – in večinoma nevede – podpiramo tudi nepoštene prakse do ljudi in uničevanje okolja. Med najpogostejšimi darili sta čokolada in kava, ki sta s tega vidika še posebej problematični. V državah, iz katerih prihaja velika večina kakava za proizvodnjo čokolade, dela več kot dva milijona otrok. O tem, kako in kaj kupiti, da naša darila ne bi nikomur škodila, smo se pogovarjali z Živo Lopatič, vodjo edine pravične trgovine pri nas.
Kava, kakav in bombaž so največkrat na seznamu proizvodov, ki jih lahko štejemo za “nepravične”. Pogosto so zelo poceni – sploh glede na pot, ki jo morajo prepotovati, da pridejo do nas – zato je prav, da se zavedamo, da je razliko v ceni verjetno plačal nekdo drug, pravi vodja edine pravične trgovine v Sloveniji 3muhe Živa Lopatič, “s svojim zdravjem, uničenjem okolja, izkoriščanjem,” pojasnjuje.
Pravična trgovina kot sistem, ki ima svoj certifikat, se je vzpostavila pred približno 50 leti, da bi dokazali, da je mednarodna trgovina lahko pravična do vseh, ki so vpleteni vanjo. To pomeni, da so dostojno plačani vsi delavci v verigi, da imajo dobre delovne pogoje, da na plantažah in v tovarnah ne delajo otroci, pomembne pa so tudi dolgoročne pogodbe oziroma sodelovanje, ki zanje zagotavlja socialno varnost. Izdelki pravične trgovine so označeni s certifikatom “fair trade”. Obstajajo tudi drugi pravičnotrgovinski certifikati, a so izdelki z omenjenim najbolj nadzorovani.
Čokolada in izkoriščanje
Človek bi misli, da v 21. stoletju otroškega dela ne poznamo več, a žal ni tako. Prav na plantažah kakava zelo pogosto delajo otroci. “V Slonokoščeni obali in Gani, od koder prihaja 90 odstotkov kakava, ki ga porabimo v Evropi, dela na plantažah več kot dva milijona otrok,” pravi Živa Lopatič. Skoraj celotno čokoladno industrijo obvladuje zgolj pet korporacij. “Tudi ko imamo v trgovini občutek, da imamo veliko izbiro, ko vidimo cele vrste polic različnih čokolad, izbira v resnici ni tolikšna. Večinoma podpremo eno od teh korporacij,” pravi vodja pravične trgovine.
Največji igralci na evropskem tržišču čokolade so po vrsti Nestlé (znamke KitKat, Baci, Smarties, Nesquick …), Mondelez (Milka, 7days, Côte d’Or …), Mars (Mars, Snickers, Milky Way, Bounty, M&M’s, Twix …), Ferrero (Kinder, Nutella, Ferrero Rocher, Raffaello …) in Chocoladefabriken Lindt & Sprungli.
“Korporacije se zelo dobro zavedajo problema otroškega dela na plantažah kakava, saj se o tem že dolgo govori, potrošniki pa smo na to zelo pozorni,” pojasnjuje Lopatič. V okviru njihovega združenja v okviru Evropske unije so si zadale, da bodo do leta 2028 zmanjšale število otrok, ki delajo na plantažah kakava. Toda, dve raziskavi, ena narejena pred približno desetimi, druga pa pred petimi leti, sta pokazali, da se je število otrok na plantažah kakava povečalo, in ne zmanjšalo. “Veliko korporacij govori o tem, da se zavedajo problema, da bodo nekaj naredili na tem področju, vendar v resnici naredijo manj kot bi lahko,” je prepričana Lopatič.
Nevladne organizacije in novinarji so razkrili, da na plantažah kakava otroci delajo celo brez plačila, sicer pa so delavci na plantažah plačani po manj kot dolar na dan. Otroke pogosto celo odpeljejo od staršev in jih pravzaprav zasužnjijo. Večina otrok na plantažah je starih od 12 do 16 let, so pa med njimi tudi mlajši, celo 5-letni malčki, 40 odstotkov je deklic, 30 odstotkov pa jih ni hodilo v šolo, so poročali novinarji. Delajo tudi po 14 ur na dan. Glede na poročila otroci začnejo delati “takoj ko so dovolj veliki, da v rokah držijo mačeto,” s katero sekajo plodove s kakavovcev. Delo je tako tudi zelo nevarno, otroci so podvrženi ne le poškodbam, ampak tudi strupenim kemikalijam, s katerimi škropijo plantaže.
Zato tisti, ki se ukvarjajo s pravično trgovino, upajo, da bo pritisk na čokoladne korporacije prišel s strani političnih odločevalcev. “V Evropski uniji se sprejema zakonodaja na področju dolžne skrbnosti, človekovih pravic in okolje, ki naj bi uredila razmerja v celotnih dobavnih verigah. Zelo si prizadevamo, da bi bila ta zakonodaja dovolj ambiciozna, da bi vsi ti, ki pravijo, da ‘nekaj delajo,’ to v resnici morali narediti. Predvsem prevzeti odgovornost za celotno dobavno verigo, in ne več prelagati odgovornosti na manjše proizvajalce, ki so v verigi pod njimi,” pravi Lopatič in dodaja, da se zdaj pogosto dogaja, da korporacije zahtevajo od pridelovalcev kakava, da na njihovih plantažah ne delajo otroci, hkrati pa niso pripravljene plačati višje cene.
Kako kupovati pravično in kateri izdelki so najbolj problematični? Odgovore poiščite v videu na vrhu članka.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje