Logar: Uspešnost Skoka bom meril po tem, ko bodo dan po razkritju koruptivnih ravnanj hišne preiskave

Potem ko je vlada na današnji seji potrdila dolgo pričakovani zakon o Skoku in ga po nujnem postopku poslala v obravnavo državnemu zboru, sta zakon predstavila minister za pravosodje Mihael Zupančič iz Demokratov ter prvak Demokratov in minister za gospodarstvo, delo in šport Anže Logar. Novinarska konferenca je potekala v nesojeni sodni stavbi na Litijski cesti v Ljubljani, ki po oceni Demokratov predstavlja "simbol korupcije v minulem mandatu".

Zakon o Skoku, ki je bil ena od glavnih predvolilnih obljub Demokratov, med drugim prinaša preoblikovanje Specializiranega državnega tožilstva (SDT) v nov tožilski organ (StKOK) in ustanovitev novega Specializiranega sodišča za sojenje v zadevah korupcije in organiziranega kriminala. Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) bi ostala samostojen organ, bi pa morala v okviru svojih pristojnosti sodelovati z novo posebno tožilsko enoto.

Čeprav naj bi imeli nekateri vladni in koalicijski predstavniki na predlog zakona, kot ga je pripravilo pravosodno ministrstvo, vsebinske pomisleke, pa naj bi bil zakon o Skoku na seji vlade po besedah naših virov sprejet soglasno in ni bil deležen večjih vsebinskih popravkov.

Logar: Zakon o Skoku bo izboljšal učinkovitost pregona zoper korupcijo in organizirano kriminaliteto

Logar je poudaril, da bo Skok ustanovljen in da je bilo politično soglasje o njem doseženo že v času koalicijskih pogajanj. "Skok pomeni oblikovanje ekosistema uspešnega in učinkovitega pregona zoper korupcijo, organizirano kriminaliteto in kriminal belih ovratnikov. Vendar pa je to okvir, ki terja odgovornost vseh, ki so v to vključeni," je povedal Logar. Ob tem je navedel, da Demokrati z zakonom o Skoku izpolnjujejo eno od svojih glavnih predvolilnih obljub.

"Bistveno je, da vlada s tem zakonom daje vsem v tej verigi pristojnosti za to, da so učinkoviti. Dosedanji ukrepi pri pregonu najtežjih oblik kriminalitete in korupcije so bili lahko dobronamerni, ampak niso bili celoviti in niso vsebovali vseh procesnih dejanj, ki jih takšen sistem mora potegniti. Ta zakon pa to ima in pričakujem, da bodo tisti, ki so zadovoljni s statusom quo, verjetno močni nasprotniki tega zakona ali pa bodo izražali dvom ob sprejemu tega zakona," je dejal Logar.

Zakon o Skoku po njegovih navedbah prinaša rešitve, ki niso v nasprotju z ustavo in ki bodo izboljšale učinkovitost pregona zoper korupcijo in organizirani kriminal. "Ne bomo več tri leta čakali, da se bo dokončno preiskala odgovornost belih ovratnikov, torej funkcionarjev in tistih, ki imajo javna pooblastila. Ko bo neka oddaja razgalila koruptivna dejanja, ne bomo več nemo opazovali, kdaj bodo organi pregona začeli hišne preiskave," je navedel predsednik Demokratov in gospodarski minister.

Zupančič: S tem bomo bistveno skrajšali postopke

Zupančič je dejal, da je bil sedanji sistem preganjanja korupcije in organiziranega kriminala "narejen z dobrimi nameni, ampak je precej deloval po sistemu silosov". "Tukaj ste imeli SDT s svojim katalogom kaznivih dejanj, ki ni bil nujno skladen s katalogom kaznivih dejanj NPU. To pomeni, da je NPU lahko zavrnil preganjanje določenih kaznivih dejanjih, če ga je SDT za to zaprosil," je pojasnil Zupančič.

Z zakonom o Skoku pa po njegovih navedbah ustvarjajo "jasno linijo" od NPU prek Skoka do specializiranega sodišča. "Skok zazna neko kaznivo dejanje, naroči NPU, da naj opravi ustrezne preiskave, na koncu te linije pa imamo specializirano sodišče, ki bo sodilo v primerih za ta kazniva dejanja," je povedal pravosodni minister.

Poudaril je, da bo Skok uporabljal pravila tožilske preiskave, kot jo pozna Evropsko javno tožilstvo (EPPO), ne pa sodne preiskave. "Za takšen korak smo se odločili, ker s tem bistveno skrajšamo celoten postopek," je navedel Zupančič.

Pri izbiri tožilcev Skoka se krepi vloga pravosodnega ministra

Kot je dejal Zupančič, bo vodja Skoka imenovan po enakem postopku, kot je sedaj generalna državna tožilka. "Tožilci bodo imenovani v Skok po nekoliko drugačnih pravilih. Sedaj je bil minister vezan na mnenje Državnotožilskega sveta, v prihodnje pa bo dobil s strani Državnotožilskega sveta seznam in bo poslal na vlado tožilce po lastnem vrstnem redu, še vedno pa bo moral delovati na podlagi seznama, ki ga bo dobil s strani Državnotožilskega sveta," je pojasnil Zupančič. Dodal je, da se s tem krepi vloga pravosodnega ministra pri izbiri tožilcev.

Sodniki, ki bodo delovali na specializiranem sodišču, bodo po njegovih navedbah delali samo na primerih korupcije in organiziranega kriminala: "Sodišče bo imelo sedež v Ljubljani, sodniki bodo lahko delovali po okrožnih sodiščih po celi državi, zaradi decentralizacije pa bo pritožbeno sodišče v Mariboru."

Na vprašanje, ali je bil zakon na današnji seji vlade deležen kakšnih popravkov, pa je Zupančič odgovoril, da sta bili na njegov predlog sprejeti dve spremembi. "V katalog kaznivih dejanj, s katerimi se bo ukvarjal Skok, smo dodali pranje denarja, iz njega pa smo izvzeli kazniva dejanja poslovne goljufije do 50.000 evrov, ki jih bo obravnavalo redno tožilstvo. Takšnih primerov je več kot 700 oziroma 800 na leto, zaradi česar se Skok ne bi mogel ukvarjati s težjimi zadevami," je povedal Zupančič.

Dejal je, da je zakon nastajal več mesecev in da so bili v njegovo pripravo vključeni tudi sodniki, tožilci in odvetniki, ki pa se niso želeli javno izpostavljati. Povedal je, da se je posvetoval tudi z ministrom za notranje zadeve in javno upravo Francijem Matozom. Na vprašanje, zakaj z vsebino zakona na nedavnem pogovoru ni seznanil generalne državne tožilke Katarine Bergant, pa je Zupančič odgovoril, da je bil zakon takrat še v pripravi in da je imel na mizi več osnutkov.

"Nikoli ni bil moj namen, da bi ukinil KPK"

Logar je dejal, da bo zakon o Skoku v parlamentarno proceduro vložen jeseni. Na vprašanje, zakaj ga vlada v državni zbor pošilja po nujnem postopku, je odgovoril, da gre za eno od ključnih zavez vladne koalicije, boj proti korupciji pa da potrebuje ustrezen in učinkovit sistem. "Skok je model, ki bo prinesel rezultate in mislim, da nam mora biti vsem v interesu," je prepričan Logar.

Poudaril je, da bo uspešnost Skoka meril po tem, da bodo dan po tem, ko bo neka televizijska oddaja razgalila koruptivna ravnanja, sledile hišne preiskave. Ob tem je Logar navedel, da vzpostavljajo sistem, v katerem nihče več ne more "bežati pred svojo odgovornostjo".

"Predsednik specializiranega sodišča bo poročilo o delu vsako leto predstavljal tudi pred državnim zborom. To pomeni, da ga boste lahko držali za jezik. Hkrati se ne bo mogel izgovarjati na druge probleme, ker se bo ukvarjal le s primeri, ki jih preiskuje Skok," je pojasnil Logar. Predsednik Demokratov je dejal, da bi se Skok ukvarjal tudi s primerom poslanca Resnice Borisa Mijiča. "Kadar gre za neko kaznivo dejanje in funkcionarje, potem se s tem ukvarja Skok," je dodal Logar.

V koalicijski pogodbi je sicer zapisano, da KPK ne bo več samostojen organ, ampak da bo integrirana v Skok. Zupančič je v povezavi s tem dejal, da so KPK integrirali v nov sistem in da mora pri najtežjih primerih sodelovati s Skokom. Poudaril je, da sam nikoli ni razmišljal o ukinitvi KPK in njegovi umestitvi v Skok. "Nikoli ni bil moj namen, da bi šel v ukinitev KPK, ampak da obstaja večja integracija," je dodal Zupančič.