Negotova usoda glavne predvolilne obljube Anžeta Logarja, na potezi premier Janez Janša

Zakon o posebni tožilski enoti za pregon korupcije Skok, ki ga je Anže Logar označil kot glavno predvolilno obljubo in tudi pogoj za vstop njegove stranke Demokrati v katerokoli vlado, je po mesecih napovedovanja ob začetku parlamentarnih počitnic vendarle ugledal luč sveta. Ministrstvo za pravosodje, ki ga vodi tesni Logarjev sodelavec Mihael Zupančič, je predlog pripravljalo v precejšnji tajnosti in v ozkem krogu.

Vsebino, ki se je vmes tudi večkrat spreminjala, naj bi poznali le nekateri ministrovi sodelavci in predsedniki koalicijskih strank SDS, NSi in Demokrati, medtem ko poslanci, tožilci, sodišča in Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) v pripravo niso bili vključeni.

Zakon je bil uvrščen na današnjo sejo vlade, a je ob njem navedeno, da gre za prvo obravnavo. Po besedah naših sogovornikov iz vladnih vrst to pomeni, da gre v primeru neusklajenosti na vladi predlog v dodatno usklajevanje in nato ponovno v obravnavo. Točka je lahko odložena do potrjevanja dnevnega reda na začetku seje, kasneje pa je lahko tudi še prekinjena in uvrščena na naslednjo redno ali dopisno sejo.

Novinarska konferenca pravosodnega ministra Zupančiča na Litijski

V Logarjevih Demokratih naj bi sicer še vedno pričakovali, da bo predlog potrjen že na današnji seji. Po njenem zaključku imajo v načrtu tudi novinarsko konferenco pravosodnega ministra Zupančiča, ki bi potekala kar pri nesojeni sodni stavbi na Litijski cesti v Ljubljani. Za razpadajoče poslopje je vlada Roberta Goloba plačala 7,7 milijona evrov, kar je sprožilo eno največjih afer prejšnjega mandata ter odstop pravosodne ministrice Dominike Švarc Pipan in celotnega vodstva koalicijske SD.

Demokrati naj bi tako želeli "ob simbolu korupcije v preteklem mandatu" sporočiti, da v novi vladi s pregonom korupcije mislijo resno. A bodo morali, kot smo izvedeli neuradno, najprej svoje načrte še dokončno uskladiti s koalicijskimi partnerji.

V SDS še vedno vsebinski pomisleki o predlogu zakona iz vrst Demokratov

Razprava o tem, kako organizirati Skok, da bo pregon korupcije in organiziranega kriminala bolj učinkovit kot doslej, sicer v koaliciji poteka že nekaj časa, zlasti o tem, kako širok naj bo poseg v sistem pregona. Pravzaprav se je med Demokrati in SDS razprava začela že v času koalicijskih pogajanj – torej še pred imenovanjem vlade – in kot kaže do tega trenutka, ni nujno, da je tudi zaključena, čeprav je predlog zakona o Skoku zdaj na mizi. Drugo vprašanje pa je, ali je dokončen.

Po informacijah N1 iz vladnih vrst naj bi bilo namreč še vedno nekaj vsebinskih pripomb na takšen predlog zakona o Skoku, kot so ga pripravili na pravosodnem ministrstvu pod vodstvom Demokratov in ki se bo danes znašel na ministrski mizi.

Pričakovati je, da bo vlada o predlogu razpravljala, naj pa ne bi bilo nujno, da bo takšnega tudi potrdila. Zakon o Skoku namreč do tega trenutka naj še ne bi bil dokončno usklajen ne koalicijsko ne medresorsko.

Na kocki za novo vlado je veliko: učinkovit boj proti korupciji je bila ena najpomembnejših predvolilnih obljub

Skupni imenovalec vsebinskih kritik iz vladnih in koalicijskih vrst na predlog zakona o Skoku, kot so ga spisali na pravosodnem ministrstvu, je, da sistemska sprememba še vedno ni tako korenita, da bi omogočala učinkovitejši spopad s korupcijo od dosedanjega.

In da tudi odstopa od koalicijske pogodbe, po kateri se Skok ukvarja s korupcijo in organiziranim kriminalom zgolj v tistih primerih, ko so osumljeni javni funkcionarji, javni uslužbenci ali katerikoli drugi nosilci javnih pooblastil (sodniki, tožilci) ter vodstva in nadzorniki v podjetjih z državnim deležem in javnih zavodih.

Po predlogu zakona, kot so ga pripravili na pravosodnem ministrstvu, pa bi se Skok ukvarjal s sumi korupcijskih kaznivih dejanj ne glede na to, kdo je osumljeni, iz pregona organiziranega kriminala pa so mu izločili le tihotapce migrantov. Po mnenju nekaterih naših virov bi bila predvolilna obljuba o učinkovitem spopadu s korupcijo lahko zares izpolnjena le, če bi se Skok skoncentrirano ukvarjal s sumi korupcije pri nosilcih javnih pooblastil, vodilnih v državnih podjetjih ... ostale osumljence teh kaznivih dejanj pa bi tako kot doslej še naprej preiskovala policija in tožilstvo.

Po koalicijski pogodbi KPK ni več samostojen organ, po predlogu zakona pa ostaja skoraj nedotaknjena

V koalicijski pogodbi je tudi predvideno, da KPK ne bo več samostojen organ, ampak da bo integrirana v Skok (da bo oddelek znotraj Skoka). A po predlogu zakona iz vrst Demokratov KPK ostaja samostojen organ z vsemi dosedanjimi pristojnostmi, naloženo ji je le sodelovanje s Skokom. To pa je nekatere v SDS zmotilo, saj se je ta stranka v preteklosti večkrat zavzela za ukinitev protikorupcijske komisije.

"Če bo vse tako kot doslej, ne bomo naredili niti pol koraka naprej," pravijo nekateri naši viri iz vladnih vrst, drugi pa dodajajo, da je predlog zakona lahko sprejemljiv, a ga vidijo bolj kot "izhod v sili". In pričakovati je, da se bo v tej smeri vrtela tudi razprava na današnji seji vlade.

Če bo danes na vladi stališče, da predlog zakona še vedno ni dovolj dober, tudi prevladalo, je možno, da ga bodo popravljali med samo sejo vlade, ga sprejeli na kateri od prihodnjih sej ali pa bo koalicija zakon popravljala z dopolnili v državnem zboru, kjer bi bil obravnavan po nujnem postopku. Končne odločitve o uvrstitvi gradiva na seje ali morebitni preložitvi točke sicer sprejema predsednik vlade. Ali se bodo lahko Demokrati danes na Litijski pohvalili, da je vlada potrdila njihovo glavno predvolilno zavezo, je torej v rokah Janeza Janše.

V KPK medtem predloga zakona o Skoku podrobneje še ne komentirajo, saj vsebine do včerajšnje objave v vladnih gradivih niso poznali. So pa pozdravili, da je pravosodno ministrstvo "razumelo pozive komisije, da sta za učinkovit boj proti korupciji potrebna tako njen pregon kot preprečevanje v ločenih sistemih". O tem namreč govori nedavno sprejeta evropska protikorupcijska direktiva, na kar so pravosodno ministrstvo opozorili tudi v Bruslju.

Ostro pa so zakon o Skoku v prvih ocenah kritizirali na vrhovnem državnem tožilstvu in SDT, ki v pripravo prav tako nista bila vključena. Tožilci so opozorili, da tak predlog "v ničemer ne bo prispeval k bolj učinkovitemu pregonu najtežjih kaznivih dejanj", bi pa lahko predlagane rešitve oslabile avtonomijo tožilstva.