Menu ItemDirektorica Zdravstvenega doma Ljubljana Antonija Poplas Susič in župan Zoran Janković sta odločno zavrnila ocene, da je ob pomanjkanju družinskih zdravnikov v Ljubljani stanje slabše kot drugod po državi. Med drugim je župan opozoril, da zdravstvene institucije v prestolnici obiskujejo tudi ljudje z drugih koncev Slovenije. O zdravstvu v Ljubljani bodo v ponedeljek razpravljali tudi na izredni seji mestnega sveta.
V zadnjih mesecih je javnost spremljala težke razmere v Zdravstvenem domu Ljubljana, kjer so se ob pomanjkanju družinskih zdravnikov spopadali s kopico težav. Ob tem so mnogi, med njimi minister za zdravje Danijel Bešič Loredan, ocenili, da je stanje v prestolnici slabše kot drugod po državi. Takšne ocene sta na današnji tiskovni konferenci zavrnila tako direktorica Zdravstvenega doma Ljubljana Antonija Poplas Susič kot ljubljanski župan Zoran Janković.
“Kdor mi bo rekel, da ob 132.000 prebivalcih brez osebnega zdravnika v Sloveniji nikjer ni problema razen v Ljubljani, kjer govorimo o 13 do 15 tisoč neopredeljenih … S tem se ne morem strinjati,” je ocene o slabšem stanju v prestolnici zavrnil Janković.
Podobno je trditve zavrnila direktorica ZD Ljubljana Poplas Susič in zatrdila, da imajo druge izpostave po državi pri družinskih zdravnikih bistveno slabše številke. “Ko se začne govoriti o slabem stanju v Ljubljani, to postane neka mantra, ki se ponavlja,” je komentirala direktorica. Kot je dejala, opažajo pomanjkanje družinskih zdravnikov v enoti Moste – Polje, kjer sta od osmih zdravnikov ostala le dva. Poleg tega je pomanjkanje še v enotah Rudnik in Fužine, od koder so odšli po trije zdravniki. “Večina je odšla h koncesionarjem, na Zavod za invalidsko in pokojninsko zavarovanje in zavod za zdravstveno zavarovanje,” je pojasnila Poplas Susič.
Je pa zatrdila, da v velikih enotah ZD Ljubljana, kamor sodijo tudi zdravstveni domovi Center, Bežigrad in Vič, ne zaznavajo pomanjkanja družinskih zdravnikov. Po besedah direktorice imajo v ZD Ljubljana ta trenutek zaposlenih 90 zdravnikov družinske medicine, manjka pa jim jih še približno deset odstotkov. “To so tisti družinski zdravniki, ki lahko opredeljujejo,” je dejala direktorica.
Poleg tega imajo še devet oseb in nekaj sobnih zdravnikov, ki pri delu v ambulantah pomagajo. “Ljudje zdravstveno oskrbo dobijo, ne morejo pa si zdravnika izbrati. Razmere v ZD Ljubljana še zdaleč niso najslabše, predvsem pa niso slabe,” je dejala Poplas Susič. Po njenem mnenju bodo s pogovori, srečanji in obiski enot dogajanje obrnili na boljše.
O zdravstvu v Ljubljani tudi mestni svet
O razmerah v zdravstvu v Ljubljani bodo v ponedeljek razpravljali tudi na izredni seji mestnega sveta. Sklic je zahtevalo 16 opozicijskih svetnikov, ki so pripravili predloge, zbrane v 13 točkah. Po besedah župana Jankovića je ena od točk tudi predlog zamenjave direktorice ZD Ljubljana. Janković je znova dejal, da je Poplas Susič odlična direktorica in da njen odstop ne bi rešil pomanjkanja zdravnikov. Na občini bodo pripravili odgovore na vse točke.
Ljubljanski župan je nekaj predlogov za reševanje težav v zdravstvu predal tudi ministru Bešiču Loredanu. Kot je povedal, mu je predal dopis, ki so ga pripravili v ZD Šentvid. Ta predlaga rešitve za administrativno razbremenitev zdravnikov. Po Jankovićevih besedah so predlagali tudi, da bi se specializantom, ki lahko opredeljujejo bolnike, povišalo plačilne razrede. Znova je izpostavil predlog, da bi se izbira osebnega zdravnika omejila na regijo, s čimer bi se izognili iskanju osebnega zdravnika zunaj kraja prebivališča. “Pri družinski medicini imamo 138 tisoč opredeljenih pacientov, med temi pa je 30 tisoč takšnih brez stalnega bivališča v Ljubljani,” je opozoril Janković.
Opravičil se je za dogajanje v ZD Bežigrad. V njem sta na novo zaposleni družinski zdravnici, ki sta sprejemali paciente. Pred zdravstvenim domom so se zgodaj zjutraj zaradi tega vile dolge vrste čakajočih, ki so želeli priti do osebnega zdravnika. Janković je povedal, da so se za tak način vpisovanja odločili na podlagi dobre izkušnje iz vpisa novih pacientov v ZD Vič. “Tu so nepričakovano prihajali ljudje iz vse Slovenije. Drugega sistema, kot da smo delili listke, ne poznam,” je dogodek komentiral župan.
Na Rudniku odprli prvi ambulanti za neopredeljene
V ponedeljek pa je v Ljubljani delo začela prva ambulanta za neopredeljene. Odprli so jo v ambulanti na Rudniku, kjer so po besedah direktorice Antonije Poplas Susič podobno delovali že od 3. januarja. Kot je povedala, velikega navala ni bilo, prvi dan so v njej obravnavali 35 ljudi. Druga ambulanta za ljudi brez osebnega zdravnika se je odprla danes in prav tako deluje na Rudniku. Ostale se bodo odprle prihodnji teden.
V ZD Ljubljana so določili odprtje 19 tovrstnih ambulant, vendar je po besedah direktorice pričakovati, da jih bo sprva zaživelo 6, in sicer v enotah Center, Moste – Polje, Šiška in Vič – Rudnik. Še eno bodo kasneje zagnali v enoti Bežigrad, kjer še vedno poteka vpis pacientov k novima osebnima zdravnicama. “Ena bo predpisano glavarino dosegla v dveh ali treh dneh, druga pa v naslednjih dveh tednih,” je pojasnila Poplas Susič. Vpisovanje tam poteka tako, da imajo prednost starejši in kronični bolniki, za njimi pa bodo na vrsto prišli drugi iz ZD Bežigrad. Ambulanta za neopredeljene se bo tam odprla, ko bosta zdravnici dosegli svoje glavarinske količnike.
Po besedah direktorice se je za delo v ambulantah za neopredeljene javilo 17 koncesionarjev, ki so pripravljeni sodelovati enkrat ali dvakrat mesečno, redki med njimi enkrat tedensko. Iz ljubljanskega zdravstvenega doma se je javilo 17 zdravnikov, ki so pripravljeni pomagati enkrat tedensko, nekateri pa dvakrat do trikrat mesečno.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje