90-odstotni cilj manjšanja izpustov toplogrednih plinov v EU do leta 2040 je dovolj ambiciozen, je prepričan minister za okolje Bojan Kumer, ki se danes mudi v Bruslju. Slovenija si po ministrovih besedah prizadeva za okoli 90-odstotno zmanjšanje. "Vendar pa ni problem postavitev cilja. V preteklosti smo v Sloveniji to dobro delali. Zastavili smo si cilj, nismo pa poznali poti za njegovo izpolnitev. Tako da, kar si jaz želim, je, da bi imel vsaj glavne odgovore na vprašanje, kako priti do teh ciljev," je dejal Kumer.
Po mnenju Slovenije je 90-odstotni cilj zmanjšanja izpustov toplogrednih plinov v EU do leta 2040, ki ga je februarja priporočila Evropska komisija, dovolj ambiciozen, je danes v Bruslju povedal minister za okolje Bojan Kumer.
Ključna bo sicer pot do tja, ki si jo bo Slovenija zastavila v posodobljenem energetskem in podnebnem načrtu, je poudaril.
Kot je spomnil, je komisija v začetku februarja predstavila poročilo o zmanjšanju emisij do leta 2040 s tremi scenariji. Prvi predvideva 80-odstotno, drugi 85-odstotno, tretji pa 90-odstotno zmanjšanje glede na leto 1990. Slovenija si po ministrovih besedah prizadeva za okoli 90-odstotno zmanjšanje.
“Vendar pa ni problem postavitev cilja. V preteklosti smo v Sloveniji to dobro delali. Zastavili smo si cilj, nismo pa poznali poti za njegovo izpolnitev. Tako da, kar si jaz želim, je, da bi imel vsaj glavne odgovore na vprašanje, kako priti do teh ciljev,” je dejal Kumer.
Pojasnil je, da se bo pri tem oprl na študijo, ki jo v okviru posodobitve nacionalnega energetskega in podnebnega načrta (NEPN) pripravlja pristojni konzorcij. Posodobljeni načrt bo predvidoma sprejet do julija, nakar ga bo Slovenija poslala v odobritev Evropski komisiji.
Bruselj se je ob predstavitvi poročila o cilju za zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov do leta 2040, ki bo vmesni cilj do podnebne nevtralnosti leta 2050, zavzel za pragmatičen pristop. To pomeni, da bo treba izkoristiti vse tehnologije.
Zato so predstavili tudi strategijo za upravljanje ogljika in napovedali vzpostavitev evropskega industrijskega zavezništva na področju malih modularnih jedrskih reaktorjev. Namen tega zavezništva je olajšati sodelovanje deležnikov s tega področja na ravni EU in omogočiti umestitev prvih tovrstnih reaktorjev do leta 2030.
Minister za okolje, podnebje in energijo je pozdravil dejstvo, da je komisija aktivno pristopila k razvoju in podpori teh tehnologij, ki so za slovensko gospodarstvo in glede na velikost države še posebej zanimivi in pomembni zanjo.
“Nam kot manjši državi je pomembno, da se v čim večji možni meri vzpostavi evropske dobavne verige, predvsem pa enotni evropski pristop k certificiranju,” je poudaril in napovedal, da bo Slovenija aktivno sodelovala v industrijskem zavezništvu.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje