Popoldanski sestanek ministrstva za pravosodje s sodniki o uresničitvi ustavne odločbe glede sodniških plač je minil brez sklepov, a je pravosodna ministrica Dominika Švarc Pipan "kar naenkrat pokazala veliko volje do dialoga".
Sestanek ministrstva za pravosodje s sodniki o uresničitvi ustavne odločbe glede sodniških plač je minil brez sklepov. Pričakovali so konkretne predloge, a od ministrice Dominike Švarc Pipan in vlade niso izvedeli nič novega, je pojasnil član Sodnega sveta Emil Zakonjšek.
Ministrica za pravosodje Dominika Švarc Pipan je “kar naenkrat pokazala veliko volje do dialoga”, je po sestanku komentirala predsednica sodniškega društva Vesna Bergant Rakočević.
Kot je pojasnila, so se na prvem sestanku z ministrstvom za pravosodje letos večinoma pogovarjali o dolžnosti vlade in državnega zbora, da uresničita ustavno odločbo glede sodniških plač. “Izmenjali smo poglede na to, da je sodne odločbe treba spoštovati in jih ne pogojevati s stvarmi, s katerimi niso povezane,” je izpostavila Bergant Rakočević.
Po njenih besedah je ministrica, ki je predsedniku vlade sicer ponudila odstop, izrazila dilemo o načinu izvršitve, in sicer s kakšnim zneskom je treba izpolniti odločbo ustavnega sodišča. “Pojasnjeno je bilo, da je vsaka delna izpolnitev vedno možna, zato je ta dilema umetna, in da je samo treba pristopiti k realizaciji, tako kot naj bi bilo to že poskušano lani in kot je nenazadnje predlagal Sodni svet ustavnemu sodišču,” je poudarila Bergant Rakočević.
Zakonjšek, ki se je sestanka na ministrstvu udeležil v imenu Sodnega sveta, pa je dejal, da niso na sestanku izvedeli nič novega. Pričakovali so konkretne predloge, kako bodo vsaj začasno rešili neustavno stanje glede plačnega položaja sodnikov, vendar se to ni zgodilo.
Dejal je, da so na sestanku predlagali, naj vlada in državni zbor sledita predlogu Sodnega sveta, ki je 16. januarja na ustavno sodišče vložil novo zahtevo za oceno ustavnosti določb zakona o sistemu plač v javnem sektorju, ki urejajo sodniške plače, s predlogom za določitev načina izvršitve junijske odločbe.
Ministrica je po besedah Zakonjška dejala, da za to ni pristojna, si bo pa prizadevala za rešitev. Minister za javno upravo Franc Props pa je ponovil, da je dogovor na vladi, da ne sklepa nobenih ločenih sporazumov s poklicnimi skupinami. Današnjega sestanka se je poleg obeh ministrov udeležila še generalna sekretarka vrhovnega sodišča Helena Miklavčič.
Sodni svet je sicer v zahtevi za oceno ustavnosti predlagal, da ustavno sodišče določi, da sodnikom poleg plače in drugih prejemkov pripada še dodatek za opravljanje sodniške funkcije v višini 1071,59 evra bruto mesečno za polni delovni čas, ki naj se usklajuje na način, kot se bodo usklajevale plače v javnem sektorju. Poudarili so, naj rešitev uporabljajo začasno, do celovite ureditve plačnega sistema za sodnike.
Z ministrstva za javno upravo so zapisali, da je sestanek “zasledoval cilje čimprejšnje uresničitve odločbe ustavnega sodišča, upoštevaje tudi javnofinančni okvir”. Na vprašanje, kaj so se dogovorili, niso odgovorili. Tega niso storili niti na ministrstvu za pravosodje.
Tožilci o načinu nadaljevanja stavke predvidoma naslednji teden
Tožilci so pričakovali pogovor o načinu izvršitve ustavne odločbe glede sodniških plač, vendar je ministrica dejala, da za to nima pooblastil, je za STA po sestanku na ministrstvu za pravosodje povedala vodja stavkovnega odbora tožilcev Barbara Prevolšek Rajić. Odbor bo o načinu stavke odločal predvidoma prihodnji teden, je napovedala.
Prevolšek Rajić je pojasnila, da so tožilci na ministrstvu za pravosodje pričakovali sestanek v okviru pogajanj glede stavke, vendar je bil sestanek zgolj informativne narave. “Razočarani smo,” je dejala po sestanku.
Đorđević: Pri uresničtvi odločb gre za zagotavljanje vladavine prava
Predsednik vrhovnega sodišča Miodrag Đorđević je v izjavi za medije dejal, da podpira ukrepe sodniškega društva za uresničitev ustavne odločbe glede plač sodnikov.
Đorđević je poudaril, da je nujni pogoj za delovanje pravne države izvršitev sodnih odločb, tako odločb rednih sodišč kot odločb ustavnega sodišča v dobrobit državljanov. “Pri uresničitvi odločb gre namreč za zagotavljanje pravne varnosti in vladavine prava, gre za spoštovanje pravnega reda, ki je ključnega pomena za zaščito pravic in pravnih interesov naših državljank in državljanov,” je dejal.
Uresničitev odločbe ustavnega sodišča o sodniških plačah pa je še posebej pomembna, ker se nanaša na materialno neodvisnost sodnikov in opozarja na odnos enakopravnosti med vejami oblasti. “Neodvisnost sodstva je namreč temeljni kamen našega sodnega sistema, ki zagotavlja pošteno in pravično obravnavo za vse državljane,” je poudaril.
V luči nespoštovanja odločbe ustavnega sodišča bo po njegovih besedah potekala tudi letošnja otvoritev sodnega leta, ki bo 14. februarja. Tega dogodka se bosta kot posebna tuja gosta udeležila predsednik in podpredsednica avstrijskega vrhovnega sodišča, Georg Kodek in Eva Marek.
Po Đorđevićevih besedah so na vrhovno sodišče ob 20. obletnici vstopa Slovenije v Evropsko unijo povabili predsednika Sodišča Evropske unije Koen Lenaerts, ki bo Slovenijo obiskal 8. marca. Lenaerts je seznanjen z neizvršitvijo ustavne odločbe. “Njegova prisotnost in podpora prizadevanjem slovenskih sodnikov so izjemnega pomena,” je dejal Đorđević.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje