Državni svetniki bi strasti v poslanskem “zverinjaku” umirjali z župani

Slovenija 20. Okt. 202120:30 > 21:326 komentarjev
Delite:
državni zbor
Foto: Marko Kaferle/DZ

Komisija državnega sveta za državno ureditev je z osmimi glasovi za in enim proti podprla pobudo za odpravo nezdružljivosti županske in poslanske funkcije. Franci Kek, ki je kot poslanec stranke Zares pred desetletjem vodil projekt ukinitve dvojnega funkcionarstva, poudarja, da bi ponovna uvedba združljivosti funkcij pripeljala do neenakosti občin in kršitve ustavnega načela delitve oblasti na zakonodajno in izvršno.

Prepričevanje županov, da bi na bližajočih se državnozborskih volitvah kandidirali na listah obstoječih strank oziroma da bi se pridružili novo nastajajočim strankam in povezavam, je v polnem razmahu. Mnogi bi temu prepričevanju z veseljem prisluhnili, če bi lahko hkrati zasedali poslansko in župansko funkcijo. Vendar to od leta 2011 ni več mogoče. Zato je Skupnost občin Slovenije stopila v akcijo in državnemu svetu predlagala, naj sproži postopek za spremembo zakona, s katero bi spet omogočili dvojno funkcionarstvo.

Marjan Maučec
Foto : Žiga Živulović/BOBO

Državni svetnik Marjan Maučec je predlagal ponovno združitev županske in poslanske funkcije.

Njihovo pobudo je “posvojil” Marjan Maučec in v postopek državnega sveta vložil predlog za spremembo zakona o poslancih. Državni svetniki so sicer tovrstno pobudo pred poldrugim letom že imeli na klopeh – pod njo se je kot prvi podpisal Franc Kangler, ki pa mu je po odhodu na mesto državnega sekretarja na MNZ funkcija državnega svetnika prenehala. Ob tem ne gre spregledati, da Maučec sodi v vrste SLS, ki ima med strankami največ županov, mnogi od njih pa naj bi se na državnozborske volitve podali na listi Povežimo Slovenijo.

Maučec je na včerajšnji seji komisije državnega sveta za državno ureditev poudaril, da bi uvedba združljivosti poslanske in županske funkcije sedanji politični situaciji koristila. Po njegovih besedah imajo vse občine iste težave, če bodo lahko v poslanskih klopeh sedeli župani, pa bo sodelovanje med poslanci boljše. “Upam, da premoremo toliko pameti, da bomo postopek izpeljali do konca,” je izpostavil Maučec.

Velika večina članov komisije mu je pritrdila. Poudarjali so, da bo državni zbor, če bodo v njem sedeli poznavalci lokalne tematike, pridobil širino. Prav tako je bilo mogoče slišati, da je slovenski parlament, odkar poslanska in županska funkcija nista združljivi, popolnoma odtujen od lokalne samouprave in od ljudi. Manjkala ni niti ocena, da je državni zbor postal “pravi zverinjak političnih interesov”, župani kot pragmatični politiki pa bi znali strasti umiriti.

Foto : Ziga Zivulovic jr./Bobo

Sindikalist Branimir Štrukelj je izpostavil, da so poslanci po ustavi predstavniki vsega ljudstva, župani pa predstavniki lokalne oblasti.

Tako je kar osem članov komisije za državno ureditev pobudo za spremembo zakona o poslancih podprlo. Nasprotoval ji je le sindikalist Branimir Štrukelj, ki je poudaril, da so poslanci po ustavi predstavniki vsega ljudstva, župani pa so predstavniki lokalne oblasti. “Tu je nepremostljiva kontradikcija, kar pomeni, da župan ne more biti hkrati tudi poslanec,” je poudaril Štrukelj.

To je bil eden od argumentov, ki so ga pred desetletjem izpostavljali pobudniki ukinitve dvojnega funkcionarstva. Opozarjali so tudi, da ena oseba ne more dobro opravljati dveh tako zahtevnih funkcij hkrati ter da sedenje na obeh stolih vodi v konflikt interesov. Zagovornikom nezdružljivosti županske in poslanske funkcije je uspelo to uzakoniti šele v sedmem poskusu, prvopodpisani pod predlog sprememb zakona o poslancih je bil tedaj poslanec stranke Zares Franci Kek.

Kek nad predlogom ni presenečen

Keka ne preseneča, da se je nespoštovanju zakonov in pozivom k neplačevanju davkov pridružil tudi predlog za ukinitev nezdružljivosti županske in poslanske funkcije. Kar pa bi po njegovih besedah pomenilo velik korak nazaj, saj so z ukinitvijo dvojnega funkcionarstva preprečili, da bi imele občine, katerih župani bi sedeli v parlamentu, prednost pred drugimi občinami. Poudarja tudi, da vsaka od omenjenih dveh funkcij zahtevata celega človeka. “Očitno pa sta želji po dodatnem denarju za svoje občine in po dvojni plači tako močni, da želijo ponovno vzpostaviti stanje, ki je v nasprotju z ustavnim načelom delitve oblasti na zakonodajno, ki jo predstavlja poslanec, in izvršno, kamor sodijo župani,” je za N1 dejal Kek. Ob tem je spomnil, da je bila uzakonitev nezdružljivosti omenjenih dveh funkcij zelo zahteven projekt, ki ne bi uspel, če se poslanci ne bi bali odziva javnosti.

Foto : Bor Slana/ Bobo

Prvopodpisani pod predlog sprememb zakona o poslancih pred desetletjem je bil poslanec stranke Zares Franci Kek.

Preverjanje razpoloženja v državnem zboru sicer kaže, da se županom uresničitev želje po dvojnem funkcionarstvu ne nasmiha. Tako njim kot tudi lokalnim skupnostim in strankam pa gredo na roke datumi volitev, ki se bodo zvrstile prihodnje leto. Zakonodaja namreč določa, da županu, ki je izvoljen v parlament, funkcija preneha z dnem potrditve poslanskega mandata, nadomestne županske volitve pa niso potrebne, če je od prenehanja županske funkcije do rednih lokalnih volitev manj kot šest mesecev.

Kot je znano, bodo lokalne volitve 20. novembra prihodnje leto, prvi možni datum rednih državnozborskih volitev pa je 24. april. Vendar pa od parlamentarnih volitev do potrditve poslanskih mandatov mine nekaj tednov. Po ocenah poznavalcev bo državna volilna komisija zapisnik o končnem izidu volitev, če bodo te zadnjo aprilsko nedeljo, potrdila okoli 10. maja. Sledi objava poročila v Uradnem listu, nato pa bodo v državnem zboru stekli postopki za pripravo konstitutivne seje, na kateri bodo potrdili poslanske mandate. Sklic ustanovne seje je torej mogoče pričakovati po 20. maju. To bi pomenilo, da bi bilo tudi v primeru, če bi bile redne državnozborske volitve na prvi možni datum, do rednih lokalnih volitev manj kot šest mesecev in bi lahko občine do tedaj vodili podžupani.

Kako se izogniti nadomestnim državnozborskim volitvam, če bi kdo od poslancev prej kot v šestih mesecih zasedel župansko mesto, pa je leta 2012 nazorno pokazal Zoran Janković. Ker se mu ni uresničila želja po premierski funkciji, se je želel vrniti na čelo ljubljanske občine, kar mu je na nadomestnih županskih volitvah tudi uspelo. Čeprav so se te odvile le tri mesece po tem, ko je zasedel poslansko funkcijo, pa nadomestne državnozborske volitve niso bile potrebne. Zakon namreč določa, da morajo biti te razpisane, če poslancu preneha mandat, ker je odstopil prej kot v šestih mesecih. Ker Janković ni odstopil, temveč se je na nadomestne županske volitve podal kot poslanec, mu je po izvolitvi na čelo ljubljanske občine poslanska funkcija avtomatično prenehala. V poslanske klopi je tako sedla predstavnica Pozitivne Slovenije, ki se je ne državnozborskih volitvah uvrstila tik za Jankovićem.

Komentari

Vaš komentar