Dva bolnika, ista bolezen, različne pravice

Bolezen ima včasih trajne posledice, ki vplivajo na človekovo vsakodnevno življenje in njegove zmožnosti. Takim bolnikom pripada invalidnina za telesno okvaro, a zgolj v primeru, da so, preden so zboleli, že imeli dovoljšno delovno oziroma pokojninsko dobo.

Zakonodaja in njene spremembe v preteklosti povzročajo velike neenakosti med ljudmi z enakimi telesnimi okvarami. Do pravice pogosto niso upravičeni tisti, ki so zboleli zelo mladi. Kaj je težava?

Kot smo pisali, lahko invalidnino za telesno okvaro, ki je posledica bolezni ali poškodbe zunaj dela, prejmejo upokojenci.

Še pred upokojitvijo so do invalidnine, ki se izplačuje mesečno, upravičeni tisti, ki imajo poklicno bolezen ali so se poškodovali pri delu. Lahko pa dobijo invalidnino tudi tisti, katerih telesna okvara je posledica bolezni ali poškodbe zunaj dela. Tu pa prihaja do velikih razlik.

Ker so zboleli premladi, jim pravica ne pripada

Predsednica Združenja Europa Donna Slovenija Darja Molan nam je opisala primera dveh 26-letnih žensk z rakom dojk. "Obe prestaneta obsežno zdravljenje in obojestransko mastektomijo ter imata zaradi tega priznano 50-odstotno telesno okvaro. Ženska A se je po srednji šoli zaposlila in ob nastanku telesne okvare izpolnjuje pogoj pokojninske dobe, zato je do invalidnine upravičena. Ženska B je študirala in bila ob bolezni še na doktorskem študiju ter potrebne pokojninske dobe ni imela. Čeprav ima popolnoma enako telesno okvaro, do invalidnine ni upravičena," je resnična primera opisala Molan.

Kakšni so pogoji?

Kot so pojasnili na pristojnem ministrstvu za gospodarstvo in delo, je po veljavni ureditvi pravica do invalidnine za telesno okvaro vezana na predhodno vključitev v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje.

"Pokojninsko in invalidsko zavarovanje je namreč oblikovano kot obvezno socialno zavarovanje, v okviru katerega so vse pravice vezane na predhodno vključitev v zavarovanje, njihove višine pa so odraz predhodnega plačila prispevkov," so navedli.

Če je invalidnost posledica poškodbe pri delu ali poklicne bolezni, zavarovanec pravico pridobi ne glede na pokojninsko dobo. Če je invalidnost posledica poškodbe zunaj dela ali bolezni, pa je do invalidnine upravičen le pod pogojem, da je ob nastanku invalidnosti dopolnil pokojninsko dobo, ki pokriva najmanj tretjino obdobja od dopolnjenega 22. leta starosti do nastanka invalidnosti, šteto delovna leta kot polna leta.

Kaj to pomeni? Če telesna okvara zaradi bolezni nastane pri 26 letih, mora imeti oseba najmanj eno leto in štiri mesece pokojninske dobe. Če telesna okvara nastane pri 40 letih, pa mora imeti bolnik pred tem najmanj najmanj šest let pokojninske dobe.

Enake posledice, različne pravice

Kot opozarja Molan, omenjena bolnica, ki je v času, ko je zbolela, še študirala, pravice do invalidnine ne pridobi niti, če se pozneje zaposli. "V našem društvu imamo tudi žensko, ki je zbolela kot študentka pri 26 letih. Danes je stara 43 let in že vrsto let dela, vendar za telesno okvaro, ki je nastala takrat, invalidnine nikoli ni mogla pridobiti," pravi predsednica Europa Donne.

Invalidnina ne pripada niti tistim, ki pred boleznijo niso bili vključeni v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, na primer gospodinjam, še izpostavlja.

"Bolezni in poškodb si ne izberemo. Težko je razumeti, da imata lahko dva človeka popolnoma enako trajno telesno okvaro in enake posledice za kakovost življenja, pravico do invalidnine pa ima samo eden, ker je bil v trenutku bolezni že zaposlen, drugi pa je še študiral," še pravi Molan.

Invalidnina za bolezni ali poškodbe izven dela pri 50-odstotni telesni okvari trenutno znaša dobrih 52 evrov mesečno.

Na ministrstvu pravijo, da se zavedajo, da lahko takšna ureditev v posameznih življenjskih primerih privede do različnih položajev oseb s primerljivo telesno okvaro. Toda sprememb zakonodaje za zdaj ne načrtujejo.

Večletna vrzel, ki povzroča dodatne neenakosti

Ob tem pa v društvih bolnikov opozarjajo še na neenakost, ki jo je povzročila večletna vrzel v zakonodaji.

Do leta 2013 je bila namreč v veljavi ureditev, po kateri so lahko invalidnino prejemali tisti, pri katerih je bila telesna okvara posledica bolezni ali poškodbe zunaj dela. Z uveljavitvijo zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2) leta 2013 pa je bila ta možnost za nove primere ukinjena.

Argument, da so leta 2013 invalidnino izločili iz sistema pokojninskega in invalidskega zavarovanja, je bil, da telesna okvara ni nujno povezana z delovno zmožnostjo ali izgubo dohodka, zato naj bi se ta pravica na novo, enotno in za vse uredila v okviru predpisov s področja varstva invalidov.

"Te nove sistemske ureditve pa ni bilo," opozarja Darja Molan. Leta 2021 je vlada s spremembo zakona (ZPIZ-2J) invalidnino zaradi bolezni in poškodbe zunaj dela ponovno uvedla – takrat z argumentom, da predpisi, ki bi morali to področje celovito urediti, še vedno niso bili sprejeti. Leta 2021 tako pristojni področja niso uredili na novo, ampak so vrnili staro ureditev, tisto izpred leta 2013.

Tako je nastala večletna vrzel in s tem neenakost med ljudmi z enakimi telesnimi okvarami. "Osem let, od 2013 do 2021, zato ljudje, pri katerih je telesna okvara nastala zaradi bolezni ali poškodbe zunaj dela, nove pravice do invalidnine sploh niso mogli pridobiti," je spomnila predsednica Združenja Europa Donna Slovenija.

"Torej imamo leta 2026 še vedno 'prehodno ureditev iz leta 2013', vmes so bili ljudje osem let brez možnosti pridobitve invalidnine, nato smo pravico vrnili, sistemske rešitve, zaradi katere je bila pravica prvotno izločena iz ZPIZ, pa še vedno nimamo," je opozorila.

Še eno težavo pa Molan vidi v pomanjkljivem obveščanju. "Številni bolniki za možnost invalidnine sploh ne vedo, saj s to pravico niso sistematično seznanjeni, ampak zanjo pogosto izvedo od drugih bolnikov, društev ali osebnih zdravnikov," je povedala in poudarila, da dostop do pravice ne bi smel biti odvisen od tega, ali posameznik zanjo po naključju izve.