Veliko več kot le težave z menstruacijo: sindrom, ki je "končno" dobil novo ime

September je po svetu mesec ozaveščanja o sindromu, ki smo ga do nedavno imenovali PCOS. Sodobna medicina je maja letos namreč naredila zgodovinski korak naprej in sindrom policističnih jajčnikov preimenovala v poliendokrini metabolni ovarijski sindrom (PMOS). Sprememba imena je za tisoče žensk, ki se borijo z neplodnostjo, nepojasnjenim nihanjem telesne teže, utrujenostjo, aknami ali izpadanjem las, temeljnega pomena.

Kot so na srečanju za strokovno javnost, ki je potekalo v sredo, 16. septembra, v Postojni povedale predavateljice – vidne strokovnjakinje za PMOS, je preimenovanje pomembno zato, ker staro ime poudarja jajčnike in "ciste", ki jih pri PMOS pravzaprav ni. Gre za folikle, ki pri ženskah s PMOS redkeje spontano porastejo do te mere, da nastopi ovulacija in s tem možnost za naravno, spontano zanositev.

Novo ime jasno pove, da gre za hormonsko in presnovno motnjo, ki zajema veliko več kot le reprodukcijo: tveganje za sladkorno bolezen tipa 2, maščobno bolezen jeter, visok krvni tlak, depresijo, anksioznost in dolgoročno tudi srčno-žilno tveganje.

Strokovnjakinje si želijo, da bi bila diagnostika boljša, da bi ženske s PMOS prepoznali prej in da bi jih nato spremljali celo življenje. "Doseči želimo, da bo PMOS obravnavan z vseh pomembnih vidikov, saj je to hormonska in presnovna bolezen, ki vpliva na življenje žensk od adolescence do menopavze in čez njo. Približno 40.000 žensk v Sloveniji živi s PMOS, velik del pa jih še vedno ne ve zanjo. Mesec september je priložnost, da o tem spregovorimo javno, preprosto in brez sramu: bolj zgodaj prepoznati, bolje zdraviti in spremljati ženske celo življenje," so povedale in osvetlile ginekološki, endokrinološki, dietetski in duševni vidik sindroma.

Najpogostejša hormonska motnja pri ženskah v rodni dobi

Dzhamilyat Abdulkhalikova, dr. med., je udeleženkam pojasnila, kako postaviti diagnozo PCOS - PMOS in razložila diagnostične kriterije. PMOS je najpogostejša hormonska motnja pri ženskah v rodni dobi, prizadene približno 10 do 13 odstotkov žensk.

Za diagnozo se uporabljajo rotterdamski kriteriji, ki zahtevajo vsaj dva od treh znakov: redko ali odsotno ovulacijo, znake povišanih moških spolnih hormonov in značilno sliko jajčnikov na ultrazvoku. Povedala je, da bolezen ne poteka pri vseh ženskah enako in da je treba pri posameznici ugotoviti diagnostični fenotip in njihov klinični odtis.

Je pa ob tem poudarila, da postavljanje diagnoze pri mladostnicah še vedno terja previdnost, saj večje število drobnih foliklov tam pogosto pomeni le normalen razvoj. Končno diagnozo lahko potrdimo šele po osmih letih od nastopa prve menstruacije, je povedala.

Neredne menstruacije, hirzutizem, akne in značilna policistična slika jajčnikov

Primarij Darija Mateja Strah, dr. med., je predstavila klinične značilnosti žensk s PMOS na podlagi lastne petletne analize multidisciplinarnega zdravljenja, v katero je vključenih 477 žensk v obdobju 2021–2026. Njihova povprečna starost je 27,5 leta, razred debelosti (ITM nad 30) pa povprečno dosežejo pri 30 letih.

Strah je pojasnila, da so najpogostejši znaki neredne menstruacije, hirzutizem, akne in značilna policistična slika jajčnikov. "Pogoste so tudi psihične težave, kot so depresija, anksioznost, panični napadi in motnja prenajedanja. Pri večini bolnic so prisotni znaki inzulinske rezistence, pogosto tudi pri normalni telesni teži," je povedala.

Spregovorila je tudi o PMOS v perimenopavzi in po menopavzi in pojasnila, da PMOS z menopavzo ne izgine, ampak se spremeni. "Reproduktivni fenotip se s staranjem umirja, vendar znaki povečanih androgenih hormonov ostajajo. Presnovna tveganja so izrazito bolj pomembna, še posebej za sladkorno bolezen tipa 2 in srčno-žilne bolezni," je poudarila.

Raziskave kažejo, da imajo ženske s PMOS že od mlajše starosti večje tveganje predvsem za srčno-žilne zaplete, kar za 4- do 5-krat v primerjavi z ženskami, ki PMOS nimajo. Povečana telesna teža je pomemben dejavnik, ki stanje izrazito slabša v obdobju peri- in menopavze. Spremljanje krvnega tlaka, sladkorja, maščob in telesne teže je treba zato nadaljevati tudi po menopavzi, še dejala.

"PMOS lahko ključno vpliva na kvaliteto življenja"

Specialistka psihiatrije Melita Pretnar, dr. med., je razložila, kako diagnozo predstaviti bolnici, pri čemer je poudarila, da so psihološki in socialni vidiki diagnoze izjemno pomembni za kvaliteto življenja posameznic. Izpostavila je, da so pri bolnicah s PMOS zelo pogoste duševne motnje, saj se z njimi sooča med 40 in 50 odstotkov bolnic.

PMOS je povezan z depresijo, anksioznostjo, stresom, motenim odnosom do hrane, slabo samopodobo, nizkim samospoštovanjem, upadom želje po spolnosti in partnerskimi težavami. K tem težavam prispevajo akne, dlakavost, težave s telesno težo in negotovost glede plodnosti. "Okoli 80 odstotkov žensk z motnjo poroča, da so simptomi motnje zanje obremenjujoči," je dejala.

Kot pravi, je veliko simptomov tega sindroma v družbi močno stigmatiziranih – od reproduktivnega primanjkljaja oziroma motenj pri zanositvi pa do duševnih motenj in debelosti. "Debelost, ki je pogost pojav pri PMOS, je močno stigmatizirana. Gre za napačne družbene predstave in stereotipe, da je ženska sama kriva za reproduktivno motnjo zaradi debelosti, ker preveč je in se premalo giba," je razložila.

"PMOS je pri ženskah še vedno pogosto neprepoznan ali pa prepozno prepoznan, ženska brez diagnoze pa tako lahko krivi sebe, je pod večjim stresom, kar lahko še dodatno poslabša kvaliteto življenja," je dejala in poudarila, kako zelo pomembna je hitra in učinkovita diagnostika.

Po njeni oceni bi zdravje žensk bistveno izboljšala tudi edukacija tako žensk samih kot tudi celotne družbe in strokovnjakov na tem področju. Raziskave kažejo, da način, kako zdravnik pove diagnozo, vpliva na to, kako se bo ženska počutila še dolgo po obisku. Neustrezna komunikacija lahko vodi v slabo samopodobo, negotovost glede plodnosti in slabšo kakovost življenja. Diagnoza naj ne bo obsodba, ampak razlaga: gre za hormonsko in presnovno motnjo, pri kateri lahko z življenjskim slogom, zdravili in rednim spremljanjem veliko dosežemo, je povedala.

Inzulinska neodzivnost kot dejavnik presnovnih zapletov

Andrijana Koceva, dr. med., je osvetlila inzulinsko neodzivnost kot dejavnik presnovnih zapletov pri PMOS. "PMOS je veliko več kot le sindrom jajčnikov in hvaležni smo, da je metabolna narava bolezni zdaj že v imenu," je povedala. Kot pravi, ima med 50 in 80 odstotkov žensk s PMOS inzulinsko rezistenco. Ta je ključna za razvoj sladkorne bolezni tipa 2, presnovnega sindroma in zgodnjih srčno-žilnih motenj, zato jo je treba iskati pri vseh ženskah s PMOS, ne le pri tistih s prekomerno telesno težo.

Višji inzulin spodbuja jajčnike k izdelavi več moških spolnih hormonov, kar pojasnjuje, zakaj se težave s kožo, dlakami in ciklom pogosto izboljšajo, ko izboljšamo presnovo. Pojasnila je, da je inzulinska rezistenca delno odvisna tudi od fenotipa, a da gre za dosmrtno diagnozo, ki potrebuje dosmrtno spremljanje, saj se lahko šele kasneje izrazi.

Debelost v središču razumevanja PMOS

Prof. dr. Mojca Jensterle Sever, dr. med., je na predavanju "Inkretinska terapija: nova priložnost presnovno-reproduktivnega zdravljenja PMOS" postavila debelost v središče razumevanja večjega deleža bolnic s PMOS in predstavila PMOS kot bolezen celotnega življenjskega obdobja. Terapije se ne sme obravnavati le kot urejanje menstrualnega cikla, temveč kot zdravljenje presnovnega "motorja" bolezni.

Ženske s PMOS imajo približno 2,77-krat višjo pogostnost debelosti kot ženske brez sindroma, v populaciji pa vsak dodatni 1-odstotni porast debelosti prinese okoli 0,4-odstotni porast pogostnosti PMOS. Na deset let ženske s PMOS povprečno pridobijo približno 2,6 kg več kot primerljive ženske brez sindroma. Zanka se vrti od debelosti prek inzulinske rezistence do večjega izločanja androgenih hormonov, motenj ciklusa in motenj v delovanju jajčnika, na dolgi rok nastaja tveganje za sladkorno bolezen tipa 2 in srčno-žilno tveganje.

Da gre za bolezen celotnega življenja, kažejo tudi podatki o umrljivosti: v finskem nacionalnem registru je bila pri ženskah s PMOS vsevzročna umrljivost povišana za 47 odstotkov. Pojavnost sladkorne bolezni je bila povišana približno 3-krat, srčno-žilnih bolezni pa za 67 odstotkov; tveganje za novotvorbе je bilo višje za 38 odstotkov. "Zato PMOS, ki ima pridruženo debelost, danes obravnavamo v okviru nove, transformacijske medicine debelosti," je dejala.

Pojasnila je, da mednarodne smernice iz 2023 priporočajo zdravljenje z inkretinsko terapijo kot dopolnilo spremembi življenjskega sloga pri odraslih z debelostjo in PMOS. Lancetova komisija o klinični debelosti iz 2025 je PMOS z debelostjo izrecno opredelila kot zaplet klinične debelosti, pri čemer so maščevje, inzulinska rezistenca in kronično vnetje označeni kot vzročni dejavniki, vendar ne kot nepremagljiva usoda.

V tem okviru je predlagala jasno razdelitev na dve skupini žensk. Pri ženskah v rodni dobi je za izboljšano plodnost pogosto dovolj zmerna redukcija telesne mase, predvsem na račun odvečnega in napačno razporejenega maščevja, med 5 in 10 odstotki.

Pri peri- in postmenopavznih ženskah s PMOS in debelostjo pa je cilj več, ker so po navadi ženske v tem obdobju še bolj in dlje časa oddaljene od ciljne zdrave telesne mase in telesne sestave kot v rodni dobi: za razbremenitev srčno-žilnega bremena, je treba v tem obdobju izgubiti več kot 10 odstotkov telesne mase. S tem se presnovna ogroženost spremeni do te mere, da lahko dolgoročno izboljšamo lipidni in presnovni profil, srčno-žilno stanje, zmanjšamo inzulinsko rezistenco, predvsem pa zmanjšamo centralno maščevje, ki z vnetnimi mediatorji negativno vpliva na celotno zdravje, je povedala.

"Prehrana je sestavni del temeljne obravnave PMOS"

Dr. Irena Hren, ki že 16 let dela v enoti za klinično prehrano v splošni bolnišnici Novo mesto, je predstavila posebnosti dietetske obravnave pri PMOS. "Prehrana ni zgolj dopolnitev farmakološkega zdravljenja, je sestavni del temeljne obravnave PMOS," je poudarila.

Kot pravi, so se v zadnjih letih odločili za drugačno obravnavo. "Od didaktičnih pristopov, kjer strokovnjak poda navodila, ženske pa jih upoštevajo, smo šli k temu, da z bolnico skupaj ocenimo prehranske in presnovne probleme, prepoznamo ovire, določimo prednostne cilje in izberemo izvedljive spremembe. Ob tem seveda spremljamo učinke in načrt prilagajmo," je povedala.

Posebnost obravnave je prav individualna ocena in zdravljenje dejanskih problemov posamezne ženske. Pojasnila je, da ena sama "dieta za PMOS" ne obstaja – mednarodne smernice priporočajo celosten pristop, ki vključuje prilagojeno prehrano, telesno aktivnost in vedenjske strategije kot prvo linijo zdravljenja. Učinkovitost različnih prehranskih pristopov je podobna, zato je pomembno, da je prehrana tista, ki jo posameznica lahko dolgoročno ohrani. Tudi skromna izguba teže, pet do deset odstotkov, izboljša cikel, hormonsko sliko in presnovo.

"Najbolj temeljno je, da ženske ne stradajo, da imajo redne obroke, priporočamo tri na dan, ki pa naj bodo kvalitetno sestavljeni," je sklenila in dodala, da je v določenih primerih, ko laboratorij pokaže pomanjkanje, priporočajo tudi dodajanje vitaminov in mineralov (denimo vitamin D, B12 ...).

Kako spodbuditi ovulacijo pri ženskah s PMOS

Prof. dr. Eda Vrtačnik Bokal, dr. med., je predstavila osnovne principe spodbujanja ovulacije pri ženskah s PMOS v ambulantni obravnavi. Predstavila je zdravila, ki jih uporabljajo za indukcijo ovulacije pri ženskah s PMOS, pri čemer metaanalize kažejo, da je letrozol učinkovitejši od klomifena: višja stopnja ovulacije, višja stopnja nosečnosti in boljša pripravljenost sluznice maternice.

Natančno je razložila tudi faze spremljanja ciklusa v ambulanti. Kot pravi, je pomembno, da se spodbujanje ovulacije začne šele, ko so presnovne motnje čim bolj urejene, pri čemer je kot dodaten izziv izpostavila, da v ambulante prihajajo vedno starejše ženske, kar vpliva na potrebo po hitri obravnavi.

PMOS in reproduktivni zapleti ter obravnava pri ženskah, ki ne načrtujejo zanositve

Doc. dr. Tanja Burnik Papler, dr. med., je osvetlila PMOS in reproduktivne zaplete. Ženske s PMOS imajo povišano tveganje za zaplete v nosečnosti, neodvisno od starosti in telesne teže: spontani splav, gestacijski diabetes, hipertenzijo v nosečnosti, preeklampsijo in carski rez. Povedala je, da je pomembna še ena, pogosto spregledana nevarnost: zaradi hormonskega neravnovesja in kronične anovulacije se sluznica maternice dalj časa izpostavlja estrogenu brez zaščitnega učinka progesterona, kar lahko vodi v predrakave spremembe sluznice maternice in naprej v raka endometrija. Zato je pri nerednih ali izostalih krvavitvah treba sluznico ustrezno oceniti, ureditev cikla, telesne teže in inzulinske rezistence pa tveganje pomembno zmanjša.

Polona Kores Testen, dr. med., je predstavila obravnavo PMOS pri ženskah, ki ne načrtujejo zanositve. Prva linija zdravljenja je kombinirana hormonska kontracepcija, ki ureja cikel, zmanjšuje akne in dlakavost ter ščiti sluznico maternice. Pri večji telesni teži, inzulinski rezistenci ali drugih presnovnih dejavnikih tveganja se kontracepciji pogosto doda tudi metformin, je povedala.

Takšna strokovna srečanja, tokratnega se je udeležilo približno 100 strokovnjakov in strokovnjakinj s področja zdravstva, so pomembna za boljše razumevanje in prepoznavanje PMOS. Predavateljice so poudarile, da je bila sprememba imena sindroma pomemben korak, obenem pa opozorile, da je treba o njegovih simptomih, posledicah in možnostih zdravljenja govoriti čim bolj odprto in razumljivo.