Poslanci in poslanke so v državnem zboru sprejeli več odločitev. Med drugim so s 56 glasovi za in nobenim proti sprejeli spremembe obeh zakonov, ki se nanašata na avtorsko in sorodne pravice, da bi to področje približali dobi digitalizacije. Z njima se v slovensko zakonodajo prenašata evropski direktivi, pri katerih je rok za prenos že potekel.
S spremembami zakona o avtorski in sorodnih pravicah ter zakona o kolektivnem upravljanju teh pravic, ki sta med seboj povezana, se v slovenski pravni red prenašata direktiva glede spodbujanja čezmejnega prenosa spletnih storitev in direktiva o avtorski in sorodnih pravicah na enotnem digitalnem trgu.
Prva po besedah gospodarskega ministra Matjaža Hana RTV organizacijam za nove pomožne spletne storitve olajšuje ureditev pravic, tako da jih lahko uredijo v eni državi članici za celotno EU. Z drugo bodo avtorji kljub prenosu pravic prejeli nadomestilo za nekatere najbolj množične načine uporabe del na spletu.
Kot je pojasnil minister, bodo s spremembami zakonodaje pridobili izvajalci, kot so filmski igralci, ki so bili doslej izvzeti. Spremembe zakonov omogočajo tudi boljše licenciranje in širši dostop do vsebin, založniku medijske publikacije pa prinašajo novi pravici, na podlagi katerih bo denimo časopisna hiša prejela plačilo, ko se bo njen članek objavil na spletni strani ponudnika storitev zbiranja novic.
Novi so tudi načini uporabe avtorskih del, pri katerih se bodo ta lahko uporabljala brez dovoljenja avtorja in brez plačila nadomestil za uporabo, med drugim za namene znanstvenega raziskovanja, kar bo po ministrovih besedah prispevalo k razvoju podatkovne analitike in umetne inteligence.
Novi zakon o preprečevanju omejevanja konkurence
DZ je danes s 70 glasovi za in nobenim proti sprejel tudi novi zakona o preprečevanju omejevanja konkurence. Zakon prenaša določbe evropske direktive in med drugim prinaša novosti glede postopka ugotavljanja kršitev podjetij. Zakon, ki ga je v obravnavo zboru predložila skupina poslancev s prvopodpisanim Danijelom Krivcem (SDS), bo prenesel določila področne evropske direktive, za kar je Slovenija že prejela opomin Evropske komisije.
Novosti v zakonu se nanašajo na sankcioniranje podjetij, med drugim bo agencija za varstvo konkurence (AVK) v enem, upravnem postopku ugotavljala kršitve in izrekla sankcijo, medtem ko sedaj za to vodi dva postopka, upravnega in prekrškovnega. Najvišja dopustna sankcija za ugotovljeno kršitev določb zakona ostaja 10 odstotkov letnega prometa podjetja v predhodnem poslovnem letu.
Na novo so skladno z direktivo urejene tudi pristojnosti AVK glede preiskave, med drugim preiskave prostorov in dokumentacije. Pogoji za izdajo odredbe za preiskavo bodo poenoteni z drugimi državami. Agencija bo lahko med drugim še pred uvedbo postopka zbirala informacije od podjetij, njihovih zaposlenih ali drugih oseb, ki bi lahko imele relevantne informacije.
Poleg tega bo lahko z namenom, da podjetje prisili k predložitvi popolnih in pravilnih informacij, k udeležbi na razgovor za zbiranje informacij, k podreditvi sodno odrejene preiskave ali k spoštovanju odločb glede prenehanja kršitve, začasnih ukrepov in zavez izrekla dnevno sankcijo v višini pet odstotkov povprečnega dnevnega prometa podjetja v predhodnem poslovnem letu.
DZ sprejel novi zakon o varstvu potrošnikov
DZ je danes z 71 glasovi za in nobenim proti sprejel tudi novi zakon o varstvu potrošnikov, ki bo skladno z evropskimi direktivami med drugim uvedel novosti glede jamčevalnih zahtevkov, dobav digitalnih vsebin in enakega označevanja blaga različne kakovosti.
Novi zakon bo nadomestil veljavna zakona o varstvu potrošnikov in o varstvu potrošnikov pred nepoštenimi poslovnimi praksami, prenaša pa določbe treh evropskih direktiv. Kot je danes ob obravnavi v DZ dejal minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Matjaž Han, bo zakon zagotavljal visoko raven varstva potrošnikov, ne da bi gospodarstvu nalagal nepotrebna bremena.
Novi zakon bo uvedel hierarhijo jamčevalnih zahtevkov potrošnika proti prodajalcu zaradi neskladnosti blaga, in sicer bo prva stopnja brezplačno popravilo ali zamenjava blaga, druga stopnja pa znižanje kupnine ali odstop od pogodbe. Kljub tej hierarhiji pa bo lahko potrošnik takoj odstopil od pogodbe, če se bo neskladnost blaga pojavila v 30 dneh od dobave blaga, ne da bi mu bilo treba prej zahtevati popravilo ali zamenjavo blaga. Zakon bo uvedel regresno pravico za prodajalca, ki bo izpolnil zahtevek potrošnika, proti odgovornemu podjetju v pogodbeni verigi.
Na novo bodo urejene pogodbe o dobavi digitalne vsebine in digitalne storitve. Pri tem bo med drugim določena tudi obveznost podjetja, da zagotavlja potrebne posodobitve. Poglavje o pogodbi o dobavi digitalne vsebine in digitalne storitve se bo uporabljalo tudi v primeru, ko se bo potrošnik zavezal, da bo posredoval osebne podatke v zameno za dobavo digitalne vsebine ali digitalne storitve.
Prepovedana bo t. i. dvojna kakovost blaga – dovoljena bo različna kakovost blaga, prepovedano pa bo različno blago enako označiti.
Določeno bo, kdaj bodo morala podjetja pri ponujanju popustov označiti prejšnjo ceno in znižano ceno.
Zakon prinaša novosti tudi glede spletnih tržnic, med drugim bodo te morale potrošnikom zagotoviti informacije o parametrih za razvrstitev ponudb in o prilagoditvi cene na podlagi avtomatiziranega sprejemanja odločitev (npr. na podlagi oblikovanja profilov potrošnikov). Platforma bo morala tudi razkriti, ko bo višja razvrstitev izdelka posledica plačila prodajalca platformi, prepovedano bo torej prikrito oglaševanje.
Tudi v novem zakonu bo obvezna enoletna garancija proizvajalca za t. i. tehnično blago, ki potrošniku in podjetju omogoča, da pri proizvajalcu uveljavljata brezplačno odpravo napake na blagu. Ostaja tudi obveznost proizvajalca tega blaga, da zagotavlja poprodajne storitve proti plačilu še tri leta po izteku obvezne garancije.
DZ sprejel noveli zakona o notariatu in odvetništvu
Državni zbor je brez razprave sprejel noveli zakonov o notariatu in o odvetništvu, ki jih je v parlamentarno proceduro vložila opozicijska SDS. Tretjo obravnavo predloga novele zakona o izvrševanju kazenskih sankcij pa bo DZ opravil na prihodnji seji. Novela zakona o odvetništvu odpravlja polovično plačilo odvetniških storitev v zadevah zastopanja po uradni dolžnosti in v zadevah brezplačne pravne pomoči, tako da bo odvetnik tudi za opravljanje teh storitev namesto polovice zneska upravičen do celotnega zneska po odvetniški tarifi. S tem novela izenačuje plačilo odvetnika, postavljenega po uradni dolžnosti, in odvetnika, ki izvaja storitve brezplačne pravne pomoči, z odvetnikom, ki prosto deluje na trgu.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!