Urad za demografijo se poslavlja: bo Luka Mesec postal šef Aleša Primca?

Slovenija 18. Jun 202218:45 > 21:37 14 komentarjev
Luka Mesec in Aleš Primc
BOBO/N1

Nova vlada bo, kot kaže, skorajda v celoti obračunala z dediščino prejšnje. Novoustanovljeni urad za demografijo bo tako prenehal delovati, še preden bi lahko predstavil ukrepe za popravo demografske slike. Zaposleni so presenečeni.

Še v tem tednu bo koalicija premierja Roberta Goloba sprejela odločitev, kaj se bo zgodilo z uradom za demografijo, ki ga je prejšnja vlada Janeza Janše v Mariboru slovesno odprla šele 12. aprila, torej 12 dni pred parlamentarnimi volitvami. Na mizi sta dve rešitvi – prva je pripojitev novemu ministrstvu za solidarno prihodnost, ki naj bi bilo ustanovljeno v enem mesecu, vodil pa ga bo koordinator Levice in trenutni minister za delo Luka Mesec. Druga možnost pa je ukinitev urada, kar naj bi se prav tako zgodilo ob ustanavljanju novih ministrstev. Po besedah našega vira z vlade je to trenutno tudi najbolj verjeten scenarij: “90-odstotna verjetnost je, da ga bomo ukinili, in sicer iz vsebinskih razlogov.”

Jasno pa je že, da urada za demografijo še v tem poletju ne bo več. Z ministrstva za delo so nam ob tem sporočili, da urada, “ki ga je vlada Janeza Janše ustanovila za spodbujanje konservativne politike rodnosti ter tradicionalnih vrednot očetovstva in materinstva, ne potrebujemo”. Zapisali so še, da ključni problem ni v premajhnem številu otrok, temveč v tem, da 41.000 mladoletnih otrok ter 97.000 upokojencev živi pod pragom tveganja revščine. Kot menijo na ministrstvu, “namesto krepitve konservativnih družinskih politik zato potrebujemo krepitev progresivnih socialnih politik za odpravljanje revščine in zagotavljanje dostojnih pokojnin”.

Ob tem so v odgovoru, ki je bil usklajen tudi s kabinetom predsednika vlade, spomnili na nedavni Golobov obisk v Mariboru, kjer je premier dejal, da je ustanovitev urada za demografijo slab primer decentralizacije, dober primer pa je denimo Agencija za energijo. Minister za delo Luka Mesec za dodatna pojasnila ni bil dosegljiv, sporočil nam je zgolj, da je bil ves teden v tujini in da se o končni usodi urada še niso uspeli dogovoriti. To naj bi po njegovih besedah storili še v tem tednu.

Viri z vlade sicer delo urada ocenjujejo precej kritično, češ da so doslej zgolj uporabljali podatke statističnega urada o nataliteti v posameznih občinah in jih objavljali na družbenih omrežjih, ob tem pa obiskovali občine, kjer so se pogovarjali o ukrepih za dvig rodnosti.

Urad ima sicer 12 zaposlenih. Kot nam je povedala namestnica direktorja Jasmina Opec Vöröš, z načrti vlade, kaj bo naredila z uradom, niso seznanjeni, zato čakajo in delajo naprej, kot da bo urad še obstajal. “To smo pač dolžni delati, dejansko bi si pa res želeli, da bi bila kakšna odločitev sprejeta čim prej”, je za N1 dejala Opec Vöröš, ki jo tudi presenečajo kritike dela urada. Pojasnila je, da je že sama vzpostavitev delovanja urada trajala kar nekaj časa, saj da je velik izziv postaviti nov državni organ z ničle, zlasti v kadrovskem, organizacijskem in finančnem smislu.

O delu urada pa nam je povedala: “V pripravi je 50 ukrepov za dvig rodnosti, pa projekt Demografsko oko, v okviru katerega ves čas poteka komunikacija z lokalnimi skupnostmi in državnimi organi.” Namen projekta je, da so na eni spletni strani zbrani vsi podatki, ki se nanašajo na demografske ukrepe na lokalni in državni ravni. Tako bi lahko denimo obiskovalci prišli do informacij, kakšne so cene komunalnih storitev v posamezni občini ali pa, kakšna je višina sofinanciranja vrtca, je še pojasnila namestnica direktorja urada.

Kot pravi, so se povezali tudi s civilno-družbenimi organizacijami, kot so društva upokojencev, študentske in mladinske organizacije, s katerimi pripravljajo različne projekte medgeneracijskega sobivanja. Vzpostavili pa so tudi kontakte v tujini, bili so že na Madžarskem in Hrvaškem.

Urad je bil zahteva Desusa

Urad za demografijo je bil sicer v koalicijskih pogajanjih pred formiranjem prejšnje Janševe vlade pogoj stranke Desus, ki je zahtevala tudi, da urad vodi minister. Odlok o ustanovitvi je bil sprejet že jeseni 2020, a so začetek delovanja ves čas prestavljali. Desus je vmes iz koalicije formalno izstopil, urad pa je naposled dobil direktorja oz. vršilca dolžnosti Danila Lončariča, a šele oktobra 2021, delovati pa je začel letos spomladi.

Lončarič je občinski svetnik prej vladajoče SDS v občini Makole, na uradu pa so zaposleni večinoma kadri iz vrst ali blizu prejšnje koalicije. Med njimi Jon Petek, sin nekdanjega novinarja in poslanca SDS Mira Petka, Gašper Pečar, nekdanji občinski svetnik SDS v občini Oplotnica in eden od akterjev afere “sneg, sneg” strankinega podmladka, pa Franci Donko, ki je leta 2018 na parlamentarnih volitvah kandidiral za Združeno desnico Franca Kanglerja in Aleša Primca.

urad za demografijo
KPV

Prav Primc, znan po svoji vlogi pobudnika referendumov o pravicah istospolno usmerjenih, je v uradu prevzel vidno vlogo vodje sektorja za demografijo. Na naš klic se ni odzval, znano pa je, da je bil na urad premeščen zgolj začasno, za pol leta, nato naj bi se vrnil na agencijo za kmetijske trge in razvoj podeželja, kjer ima zaposlitev za nedoločen čas. Kot nam je dejala Jasmina Opec Vöröš, sicer nekdanja poslanka SLS, se Primc na agencijo vrača v avgustu.

Če bo urad na koncu vendarle pripojen ministrstvu za solidarno prihodnost, se tja selijo tudi vsi zaposleni, Primc pa bi tako nekaj tednov delal še za Luko Mesca, ki prihaja iz stranke z diametralno nasprotnim stališčem o pravicah istospolnih, pa tudi o marsičem drugem. Ravno minuli četrtek je Primc pred ustavnim sodiščem s približno 100 podporniki zahteval vključitev civilne družbe v razpravo o zakonih o zakonski in partnerski zvezi. Ustavni sodniki so imeli namreč na dnevnem redu postopek za oceno ustavnosti o omenjenih zakonih. Primc je ob tem zahteval tudi izločitev dveh ustavnih sodnikov iz postopka, in sicer Katje Šugman Stubbs in Roka Čeferina.

Kot nam je povedala Opec Vöröš, si je Primc za četrtkov shod, poimenovan kot “shod v podporo materinski in očetovski ljubezni”, vzel dopust. Ob tem pa je še zavrnila “pavšalne navedbe, da urad nič ne dela in da gre zgolj za nek političen organ, ki tam nekje stoji. To ni primerno do zaposlenih, ki res veliko delajo”, je dodala namestnica direktorja urada.

Letošnji kadrovski načrt sicer predvideva zaposlitev 19 javnih uslužbencev na uradu. Za njegovo delovanje je v tem letu zagotovljenih 975.000 evrov. Če bo na koncu res ukinjen, ministrstvom zaposlenih ni treba prevzeti, dodaja vir z vlade, ki tudi opozarja, da se v Sloveniji pristojnosti več uradov, agencij in drugih državnih organov podvajajo, zato bodo v kratkem opravili tudi razmislek o drugih reorganizacijah. Delovne skupine, ki jih je v Golobovi vladi že kar nekaj, naj bi se te tematike že lotile.

Spremljajte N1 na družbenih omrežjih FacebookInstagram in Twitter

Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.