Podjetje Elektro Ljubljana se je v sredini novembra na območju Velike in Male planine lotilo del, za katera pa kaže, da ni pridobilo ustreznih dovoljenj. Z zemeljskimi izkopavanji jarkov je morda že povzročilo veliko škodo, opozarjajo na Zavodu za varstvo kulturne dediščine Kranj, ki je vlogo za začetek gradnje dobil šele v četrtek. "Z načrti se ne moremo strinjati," so komentirali. Nad potezo Elektra so prav tako močno razočarani v društvu za varstvo Alp CIPRA. Za N1 so povedali, da bodo zahtevali razrešitev predsednika uprave Elektra Ljubljana Urbana Likozarja.
Na priljubljeni turistični izletniški točki Velika planina so prejšnji vikend začela potekati dela, ki so vznemirila marsikaterega pohodnika. Travnata površina ob poti je razrita, na kolovozu ležijo skale in kamenje.
Na neurejeno podobo planine je ta teden z zapisom na spletu opozoril ustanovni član društva za varstvo Alp CIPRA ter geograf in inštruktor gorništva BorutPeršolja in dodal, da izvajalec del Elektro Ljubljana gradi brez ustreznih dovoljenj. “Nujno je, da dela na kulturnem in arheološko pomembnem območju potekajo v skladu s predpisi in uveljavljenimi postopki,” je bolj podrobno razložil za N1. Kaj se dogaja na planini, smo preverili tudi sami.
Dela na Veliki Planini (Foto: Borut Peršolja)
Dela na Veliki Planini (Foto: Borut Peršolja)
Dela na Veliki Planini (Foto: Borut Peršolja)
Dela na Veliki Planini (Foto: Borut Peršolja)
Na Elektru Ljubljana so nam povedali, da so dela na planini zagnali v drugi polovici novembra. Gradijo namreč podzemni povezovalni kablovod med dolinama Črne in Kamniške Bistrice, s katerim si želijo omogočiti stabilno prenapajanje med dolinama.
Razložili so, da so gradnjo še pred začetkom predstavili Občini Kamnik in lastnicama tamkajšnjih parcel Agrarni skupnosti Mala planina in Agrarni skupnosti Velika planina, vse so po besedah Elektra Ljubljana dela podprle. “Gradnja je nujna in se izvaja izključno v korist prebivalcev in podjetij na teh območjih,” so dela utemeljili na Elektru Ljubljana. V času avgustovskih poplav so bili namreč tam večkrat brez elektrike. Čez čas nameravajo planino tudi dodatno elektrificirati, in sicer z gradnjo manjše transformatorske postaje. “Kar bo še predmet rednega investicijskega postopka.”
Soglasje za gradnjo naj bi podala tudi lastnika obmejnih parcel, Planinsko društvo Domžale in Planinska zveza Slovenije, je dejal Peršolja iz omenjenega društva CIPRA.
Na območje Male planine so elektriko napeljali leta 1948, Velike planine pa leta 1961.
Pa gradbena dovoljenja?
Zatakne pa se pri gradbenih dovoljenjih. Jih potrebujejo? Na Elektru Ljubljana pravijo, da jih ne, saj gre za preprosta gradbena dela skladno z zakonom o odpravi posledic naravnih nesreč (ZOPNN-F). A podjetje gradi povsem nov podzemni električni vod, ne popravlja starega. Na to opozarjajo tudi v društvu CIPRA.
Na drugačno uredbo se glede gradbenega dovoljenja sklicujejo na Občini Kamnik, kjer pravijo, da jih Elektro za soglasje ni prosilo (čeprav je nam podjetje dejalo drugače), češ da ga ne potrebuje. “Uredba o razvrščanju objektov (Uradni list RS, št. 96/2022) lokalne elektroenergetske kabelske vode, kapacitete do 1 kV, uvršča med enostavne objekte, slednji se po 5. členu Gradbenega zakona gradijo brez gradbenega dovoljenja,” so pojasnili.
Na UE Kamnik so razlagi občine dodali, da pridobitev gradbenega dovoljenja prav tako ni potrebna, če gre za gradnjo nadomestnega objekta ali vzdrževalna dela v javno korist.
Elektro Ljubljana priznal, da nima vseh soglasij
Kljub zagotovilom, da Elektro gradbenega dovoljenja “ne potrebuje”, še nima vse potrebne dokumentacije, so priznali po dodatnih vprašanjih. Dodali so, da soglasja za izkope še pridobivajo in da bodo vso dokumentacijo uredili do vključitve kablovoda v elektroenergetsko omrežje.
Na vprašanje, ali so se zaradi del na arheološko pomembnem območju po soglasje za začetek del obrnili tudi na Zavod za varstvo kulturne dediščine, niso imeli odgovora.
Na Elektru Ljubljana so dejali, da dela opravljajo na “način frezanja, brez težke mehanizacije”, in po pretežno obstoječih poteh. Fotografije z Velike in Male planine pa kažejo, da jarke kopljejo z manjšimi bagri in kopači.
Gradbena mehanizacija na Veliki planini (Foto: Borut Peršolja)
Zapozneli načrti neustrezni:”Lahko so že naredili nepopravljivo škodo”
Na območni enoti Zavoda za varstvo kulturne dediščine Kranj (ZVKDK) so dejali, da so vlogo Elektra Ljubljana dobili šele v četrtek (23. 11.) popoldan. A priloženih načrtov trase, kjer namerava Elektro izkopati jarke (ali pa jih je že), zaradi neustreznosti ne morejo odobriti, je povedala SašaRoškar.
S potezo Elektra, da na Mali in Veliki planini lastnoročno začne gradbena dela, niso zadovoljni. Na območju so med preteklimi arheološkimi izkopavanji našli tudi več kot 3.000 let stare predmete.
Ker so zdaj na Elektru izkopavanje jarkov začeli brez posvetovanja z zavodom, bi to lahko pomenilo, da so že naredili “nepopravljivo škodo”, je dejala Roškar. Ob zemeljskih delih na Veliki planini je vedno potreben arheološki nadzor, je še poudarila. Izpostavila pa tudi, da v primeru del na Veliki planini ne gre za vzdrževalne posege, saj Elektro gradi popolnoma novo traso.
Z deli so bili na ZVKDK prvič seznanjeni v soboto, ko jih je o izkopavanju na območju med Malo in Veliko planino obvestil eden izmed pohodnikov.
Stroje Elektra Ljubljana lahko ustavi le inšpekcija
Na zavodu so opozorili na še eno težavo. Ker je Elektro dela že začel, jih zavod sam zdaj ne more več ustaviti. Gradbene stroje lahko ustavi le inšpekcija, kamor naj bi CIPRA in ZVKDK že vložila prijave.
Na ZVKDK so ob tem pojasnili, da izgovarjanje Elektra na enostavno gradnjo kabla ne drži vode. “Tudi če morda ne bi potrebovali gradbenega dovoljenja, na tamkajšnjih območjih še vedno potrebujejo dovoljenje našega zavoda,” je bila jasna Roškar.
“Območje Velike planine je s stališča varstva kulturne dediščine zavarovano kot registrirana nepremična kulturna dediščina. In skladno z ZVKD-1 in OPN Kamnik je pred vsakim posegom, tudi za vzdrževalna dela, treba pridobiti kulturnovarstvene pogoje in soglasje ZVKDS.
Postopek je dvostopenjski. Najprej je na podlagi vloge treba pridobiti kulturnovarstvene pogoje. Rok za pridobitev pogojev je 30 dni. Potem je na podlagi dokumentacije, ki izkazuje upoštevanje pogojev, treba pridobiti kulturnovarstveno soglasje. Rok za pridobitev soglasja je 15 dni. Ko se dela začnejo, pa je o tem treba obvestiti ZVKDS, ki opravlja nadzor. V tem primeru tudi arheološki nadzor nad arheološkimi raziskavami.”
-ZVKDK
CIPRA bo zahtevala razrešitev predsednika uprave Elektra Ljubljana Likozarja
V društvu CIPRA so nad potezo Elektra Ljubljana tako ogorčeni, da bodo predlagali razrešitev predsednika uprave Urbana Likozarja, pa tudi da se Planinski zvezi Slovenije in Planinskemu društvu Domžale odvzame status društva v javnem interesu.
Na odziv podjetja, zveze in društva še čakamo.
“Elektrifikacija naj bo okolju prijazna. Ne gre za to, da je ne bi podpirali, samo uredi naj se skladno s predpisi,” je v imenu CIPRE dejal Peršolja.
V društvu si želijo, da bi se občina bolj aktivno vključila v varovanje območja Velike in Male planine. Menijo, da bi lahko dediščino na planini obvarovala s spremembo v občinskem načrtu, kjer bi določila, da se elektrika na planini porablja racionalno – le za nujna opravila, kot je na primer molža krav in osvetlitev planšarskih koč. “Nikakor pa ne za savne, bazene in jacuzzije, ki rastejo v luksuznih zasebnih vikendih. To v gorski svet ne sodi,” je dejal Peršolja.
Razočaran je tudi nad tem, da naj bi Občina Kamnik gradnjo po besedah Elektra Ljubljana podprla. Na občini so sicer v torek za portal Kamnikinfo še trdili, da z gradnjo na Veliki in Mali planini niso seznanjeni. Tudi za N1 je občina dejala, da za soglasje Elektra do 22. 11. niso bili naprošeni.
Po Peršoljevih besedah pa naj bi bilo drugače, češ da je Elektro Ljubljana soglasja in podporo pri občini in agrarnih skupnostih zbiral že avgusta.
Za pojasnila smo se obrnili tudi na gradbeno inšpekcijo in vladno službo za obnovo po poplavah in plazovih. Na njune odgovore še čakamo.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje