ESČP v tožbi proti Sloveniji odločilo v korist hrvaškega ribiča

Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) je v primeru pritožbe hrvaškega ribiča ugotovilo, da mu je Slovenija kršila pravico do poštenega sojenja. V primeru druge pritožnice, hrvaške ribičke, pa je sodišče presodilo, da ji pravica do poštenega sojenja ni bila kršena, izhaja iz danes objavljene sodbe sodišča v Strasbourgu. Z vrhovnega sodišča so sporočili, da bo koprsko okrajno sodišče spoštovalo odločitev ESČP.
Evropsko sodišče je objavilo odločitev v zadevi Makovac in Latin proti Sloveniji. Pritožnika sta bila hrvaška ribiča, ki sta trdila, da jima je bila pred slovenskim sodiščem kršena pravica do poštenega sojenja v primeru prekrškov v Piranskem zalivu.
V primeru ribiča Michaela Latina je sodišče ugotovilo, da mu je Slovenija kršila pravico do poštenega sojenja, v primeru Franke Makovac pa so presodili, da ji pravica ni bila kršena.
V primeru Makovac je sodišče s petimi glasovi proti dvema odločilo, da ni bilo kršitve pravice do poštenega sojenja, saj da so slovenska sodišča ravnala upravičeno, ko v postopku zoper njo niso izvedla ustne obravnave. "Njena obsodba je bila namreč podprta med drugim s fotografijami dveh prepoznavnih posameznikov in gospa Makovac je imela možnost ta dokaz izpodbijati," je v sporočilu za javnost pojasnilo sodišče.
ESČP pa je soglasno ugotovilo kršitev 6. člena evropske konvencije o varstvu človekovih pravic v primeru ribiča Latina.
"Obsodba gospoda Latina pa je temeljila na njegovi prepoznavi s strani inšpektorja za ribištvo in nekonkretiziranih objavah na družbenih omrežjih. Ustna obravnava bi bila v njegovem primeru nujna za preizkus teh dokazov," je sporočilo sodišče.
Sodišče je v sodbi odločilo tudi, da ugotovitev kršitve v primeru Latina zadostuje kot pravično zadoščenje za nepremoženjsko škodo.

O čem je odločalo sodišče
Franka Makovac in Michael Latin sta hrvaška ribiča, ki so ju na delu morja, ki po arbitraži pripada Sloveniji, ustavili slovenski organi – policija oziroma ribiška inšpekcija.
Franka Makovac je bila marca 2018 kaznovana s 500 evri globe zaradi nezakonitega prehoda državne meje, Latin pa februarja 2020 z 840 evri globe, ker naj bi preprečil ribiškemu inšpektorju dostop do plovila oziroma oviral uradno dejanje ter ker naj ne bi imel ustreznega dovoljenja za ribolov v slovenskih vodah. Prisotna je bila tudi hrvaška policija. Latin v pritožbi med drugim opozarja, da je bilo že v plačilnem nalogu navedeno, da je dostop slovenskemu ribiškemu inšpektorju do njegovega plovila preprečila hrvaška policija, in ne on sam.
Vprašanje pravice do poštenega sojenja
Njuna pritožba v Strasbourg se ne nanaša na potek meje ali dovoljenje za ribolov, ampak trdita, da v slovenskih prekrškovnih postopkih nista bila deležna poštenega postopka. Pri tem se sklicujeta na 6. člen Evropske konvencije o človekovih pravicah, ki zagotavlja pravico do poštenega sojenja.
Makovac in Latin sta prejela globo policije oziroma ribiškega inšpektorata, zoper plačilna naloga pa sta vložila zahtevo za sodno varstvo na okrajno sodišče v Kopru. To je njuni zahtevi zavrnilo, ne da bi zaslišalo njiju ali predlagane priče. Pritožila sta se na višje sodišče v Kopru, ki je potrdilo odločitev prvostopenjskega sodišča. Nato sta vložila še ustavni pritožbi, ki ju je ustavno sodišče decembra 2022 zavrglo.
Makovac in Latin pred ESČP trdita, da jima je bila kršena pravica do poštenega sojenja, med drugim zato, ker v postopku pred sodiščem nista bila zaslišana oziroma ni bilo ustne obravnave.
Po slovenski zakonodaji zaslišanje ali ustna obravnava v prekrškovnih postopkih nista obvezna. V praksi se ju izvede v približno 40 odstotkih primerov, ko se (domnevi) storilec prekrška obrne na sodišče.
Koprsko okrajno sodišče bo sodbo ESČP spoštovalo
Vrhovno sodišče je v odzivu sporočilo, da bo koprsko okrajno sodišče spoštovalo odločitev Evropska sodišča za človekove pravice. "V delu, ki se nanaša na stranko Makovac, odločitev sodišča pozdravljamo," so danes v odzivu na sodbo ESČP sporočili z vrhovnega sodišča. Dodali so, da bo koprsko okrajno sodišče odločitev ESČP glede ribiča Latina spoštovalo.

Slovenska sodišča "v postopkih reševanja zahtev za sodno varstvo spoštujejo pravico kršiteljev do poštenega sojenja iz prvega in tretjega odstavka 6. člena Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic ter tudi relevantno prakso Ustavnega sodišča RS in Evropskega sodišča za človekove pravice," je zagotovilo vrhovno sodišče.
Ob tem je pojasnilo, da je od arbitražne razsodbe leta 2017 do konca letošnjega septembra koprsko okrajno sodišče, ki da je edino pristojno za reševanje tovrstnih zadev, odločilo o 3.345 zadevah, povezanih s prekrškovnimi postopki zoper hrvaške ribiče. Od tega je nerešenih nekaj več kot 100 zadev iz lanskega in letošnjega leta, nove zadeve pa še vedno prihajajo. Vrhovno sodišče je opozorilo, "da veliko število tovrstnih prekrškovnih zadev in ponavljajoče izrekanje glob terja ureditev na ravni, ki presega sodni sistem".
Hrvaški ribiči, ki so se znašli v prekrškovnih postopkih, po navedbah vrhovnega sodišča, niso zanikali, da so se v času nadzora s strani pooblaščene uradne osebe nahajali na morju, temveč so izpodbijali način, na katerega so organi ugotovili njihovo identiteto. Poleg tega so zatrjevali, da so bili prepričani, da lovijo v hrvaških vodah. Toda njihove navedbe po presoji okrajnega sodišča "niso odpirale vprašanj, za razjasnitev katerih bi bila potrebna ustna izvedba dokazov. Višje sodišče je v večini pritožbenih postopkov tej presoji pritrdilo", je zapisalo vrhovno sodišče.
V 11 zadevah pa je višje sodišče razveljavilo odločitev okrajnega, zato je slednje nato razpisalo naroke za zaslišanje kršiteljev in prič. "Hrvaški ribiči se kljub pravilno vročenim vabilom narokov niso udeležili niti niso opravičili svojih izostankov," je še pojasnilo vrhovno sodišče.
Arbitražno sodišče v Haagu je na podlagi sporazuma med Slovenijo in Hrvaško junija 2017 izreklo razsodbo o meji med državama, ki pa je Hrvaška ne priznava. Slovenija je konec leta 2017 razsodbo uveljavila in vse odtlej tako hrvaški kot slovenski ribiči praktično vsakodnevno prejemajo kazni organov z obeh strani meje zaradi ribolova v Piranskem zalivu.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje