ESČP v tožbi proti Sloveniji odločilo v korist hrvaškega ribiča

Evropsko sodišče je objavilo odločitev v zadevi Makovac in Latin proti Sloveniji. Pritožnika sta bila hrvaška ribiča, ki sta trdila, da jima je bila pred slovenskim sodiščem kršena pravica do poštenega sojenja v primeru prekrškov v Piranskem zalivu.

V primeru ribiča Michaela Latina je sodišče ugotovilo, da mu je Slovenija kršila pravico do poštenega sojenja, v primeru Franke Makovac pa so presodili, da ji pravica ni bila kršena.

O čem je odločalo sodišče

Franka Makovac in Michael Latin sta hrvaška ribiča, ki so ju na delu morja, ki po arbitraži pripada Sloveniji, ustavili slovenski organi – policija oziroma ribiška inšpekcija.

Franka Makovac je bila marca 2018 kaznovana s 500 evri globe zaradi nezakonitega prehoda državne meje, Latin pa februarja 2020 z 840 evri globe, ker naj bi preprečil ribiškemu inšpektorju dostop do plovila oziroma oviral uradno dejanje ter ker naj ne bi imel ustreznega dovoljenja za ribolov v slovenskih vodah. Prisotna je bila tudi hrvaška policija. Latin v pritožbi med drugim opozarja, da je bilo že v plačilnem nalogu navedeno, da je dostop slovenskemu ribiškemu inšpektorju do njegovega plovila preprečila hrvaška policija, in ne on sam.

Vprašanje pravice do poštenega sojenja

Njuna pritožba v Strasbourg se ne nanaša na potek meje ali dovoljenje za ribolov, ampak trdita, da v slovenskih prekrškovnih postopkih nista bila deležna poštenega postopka. Pri tem se sklicujeta na 6. člen Evropske konvencije o človekovih pravicah, ki zagotavlja pravico do poštenega sojenja.

Makovac in Latin sta prejela globo policije oziroma ribiškega inšpektorata, zoper plačilna naloga pa sta vložila zahtevo za sodno varstvo na okrajno sodišče v Kopru. To je njuni zahtevi zavrnilo, ne da bi zaslišalo njiju ali predlagane priče. Pritožila sta se na višje sodišče v Kopru, ki je potrdilo odločitev prvostopenjskega sodišča. Nato sta vložila še ustavni pritožbi, ki ju je ustavno sodišče decembra 2022 zavrglo.

Makovac in Latin pred ESČP trdita, da jima je bila kršena pravica do poštenega sojenja, med drugim zato, ker v postopku pred sodiščem nista bila zaslišana oziroma ni bilo ustne obravnave.

Po slovenski zakonodaji zaslišanje ali ustna obravnava v prekrškovnih postopkih nista obvezna. V praksi se ju izvede v približno 40 odstotkih primerov, ko se (domnevi) storilec prekrška obrne na sodišče.