Člani ESS niso imeli pripomb na osnutek novele zakona, ki bo omogočal hitrejšo izdajo dovoljenj za prebivanje in razbremenitev upravnih enot ter poenostavitve pri zaposlovanju tujcev.
Socialni partnerji so na seji Ekonomsko-socialnega sveta (ESS) obravnavali osnutek novele zakona o zaposlovanju, samozaposlovanju in delu tujcev, ki prinaša poenostavitve pri zaposlovanju tujcev, pri čemer večjih pripomb niso imeli.
Niso pa prečesali predloga novele zakona o tujcih, saj ga je vlada sprejela, ne da bi ga prej predstavila ESS.
Preberite še: Dobra novica za delodajalce: obeta se lažje zaposlovanje tujcev
Kot je po današnji seji sveta za STA pojasnil predsedujoči ESS, sicer predsednik Konfederacije sindikatov Slovenije Pergam Jakob Počivavšek, današnji dnevni red ni prinesel večjih polemik.
Socialni partnerji so imeli na mizi osnutek novele zakona o zaposlovanju tujcev, kljub drugačni napovedi pa ne tudi predloga zakona o tujcih, ki ga je vlada potrdila pred obravnavo na ESS, s čimer je po Počivavškovih besedah kršila pravila ESS. Gre sicer za komplementarna akta, predlagane spremembe pa naslavljajo težavo pomanjkanja kadrov oz. hitrejše zaposlovanje tujcev, na kar gospodarstvo opozarja že dlje časa.
Predsednik Pergama je v zvezi z obravnavanim osnutkom novele potrdil, da “lajša, poenostavlja nekatere postopke, odpravlja administrativne ovire v primeru spremembe delovnega mesta ali delodajalca za tujce, tudi za hitrejšo integracijo prosilcev za azil na slovenski trg dela”. “Načeloma kakšnih večjih vsebinskih pripomb ni bilo, izrečeno je bilo stališče, da bi lahko nekatere dodatne rešitve bolj celovito rešile probleme na tem področju,” je pojasnil.
Preberite še: Zaposlovanje tujcev: delodajalci podpirajo poenostavitve, a si jih želijo še več
“Administrativne razbremenitve so vsekakor dobrodošle,” pa je za STA dejal predsednik Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije (OZS) Blaž Cvar. V Sloveniji se ponekod pridobivanje potrebnih dovoljenj za zaposlovanje tujcev zdaj vleče več mesecev, na Hrvaškem pa je pridobitev kadra s Filipinov urejena v nekaj tednih, je opisal razmere.
ESS sicer soglasja k osnutku novele, ki zdaj roma na glasovanje na dopisno sejo vlade, danes ni sprejemal, saj socialni partnerji pri njegovem nastanku niso sodelovali. “Težko je soglašati z nečem, pri čemer nisi imel nobene možnosti izraziti svojega stališča,” je dejal Počivavšek.
Zbrani so pretresali tudi poročilo o pripravi analize mehanizmov v konkurenčnih državah na področju napotovanja delavcev, za katero so se dogovorili ob uskladitvi predloga novega zakona o čezmejnem izvajanju storitev. Predlog namreč z letom 2024 prinaša črtanje določbe v zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ki zdaj omogoča znižanje davčne osnove za plačilo prispevkov za določene napotene delavce na zakonski minimum, kar bo udarilo po žepu delodajalce.
Ministrstvo za finance je po Počivavškovih besedah ugotovilo, “da večina držav nekih posebnih davčnih olajšav za napotene delavce nima oz. jih ima kvečjemu v nekaterih zelo izjemnih primerih ali zgolj v določenem delu, kjer pa tudi naša zakonodaja predvideva določene davčne oprostitve, denimo kar se tiče dnevnic, stroškov in podobno”.
Cvar pa je podčrtal, da iz Slovenije čezmejno izvaja storitev 40.000 oseb, kar zaleže 10 odstotkov bruto domačega proizvoda. V tej luči v OZS pričakujejo detajlno davčno analizo. “Da bi kar brez potrebne razprave ali razmisleka šli v sprejetje zakona, ki bi znatno poslabšal stanje na tem področju, bi bilo zelo neodgovorno, tudi s strani države. Zakaj? Tu so opozorila podjetij, ki posredujejo delovno silo čez mejo, da se bodo takoj preselila na Hrvaško,” je posvaril.
Strokovna skupina ESS se bo na temo analize in predlogov sestala v prihodnjih dneh, želja je, da bi se to zgodilo že prihodnji teden oz. pred obravnavo predloga zakona na plenarni seji DZ.
Socialni partnerji so se danes med drugim dotaknili še analize proizvodnih in prodajnih cen električne energije v Sloveniji, pri čemer se Cvar zavzema za dodatne podatke, da bo lahko gospodarstvo dolgoročneje načrtovalo stroške, in osnutek nacionalnega reformnega programa, pri pripravi katerega naj bi sodelovale vse tri strani.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!