Menu Item
Situacija glede številnih stavkovnih zahtev sindikatov javnega sektorja je trenutno precej nejasna. V torek bo dokončno znano, ali bodo v sredo stavkali zdravstveni delavci, ki niso zdravniki, in zaposleni v socialnem varstvu. V torek se bo sestal tudi stavkovni odbor zdravniškega sindikata Fides, a tam pravijo, da v teh razmerah o stavki le stežka razmišljajo. Ob tem poudarjajo, da ima minister Janez Poklukar v svojem predalu pripravljen zakon o plačah v zdravstvu. Hkrati pa je zaradi odločitve ustavnega sodišča o zdravniških plačah težko napovedati, kaj se bo zgodilo z zahtevo sindikatov za dvig plač v celotnem javnem sektorju.
Današnja pogajanja o stavkovnih zahtevah delavcev v zdravstvu, med katerimi ni zdravnikov, in socialnem varstvu, so odpadla. Prestavljena so bila na torek, ker naj bi do takrat vlada sprejela nova izhodišča za pogajanja. Tako še vedno obstaja možnost, da bi bila stavka, ki je napovedana za sredo, odpovedana.
“Pustimo se presenetiti,” je dejala predsednica sindikata zdravstva in socialnega varstva Irena Ilešič Čujovič. Poudarila je, da je namen pogajanj prav to, da do stavke ne pride.
V petek je sicer dejala, da je stavka zelo verjetna, saj takrat vlada stavkovnim zahtevam ni ugodila. Sindikati zahtevajo dvig plač delavcem, ki niso bili vključeni v dogovor z novembra lani, ter sprejem standardov in normativov.
Fides: zdravniki le stežka razmišljajo o stavki
V torek se bo sestal tudi glavni odbor zdravniškega sindikata Fides. Nameravajo se seznaniti s situacijo ter sprejeti odločitev o nadaljnjih aktivnostih za zaščito javnega zdravstva. Čeprav je bil ta glavni odbor že konec januarja preimenovan v stavkovni odbor, v Fidesu pravijo, da zdravniki zaradi svojih etičnih zavez v neugodnih epidemioloških razmerah le stežka razmišljajo o stavki. “Zaradi razpadanja javnega zdravstvenega sistema, ki je posledica pomanjkanja kadra, delo na marsikaterem oddelku že sedaj poteka kot v pogojih stavke,” so pojasnili.
Na ministrstvu za zdravje so v soboto napovedali, da bodo nadaljevali pogovore z vsemi sindikati. Kot so zatrdili, zdravstveni minister kot zdravstveni delavec dobro razume napore, odrekanja in požrtvovalnost vseh zaposlenih v zdravstvu. “V pogovorih z vsemi sindikati smo vsi skupaj naslavljali problematiko mladih zdravnikov. Če smo si bili kje enotni, smo bili v naslavljanju tega, in verjamemo, da bo enako vse do sprejete rešitve,” so še navedli.
Zdravniška zbornica: Ministrstvo naj neha poglabljati nezaupanje
Predstavniki zdravnikov so se konec januarja dogovorili z ministrstvom za zdravje za dvig zdravniških plač, vendar je ustavno sodišče ta dvig vsaj začasno zaustavilo.
S Fidesa niso neposredno odgovorili na vprašanje, ali obstaja možnost, da se njegove zahteve izpolnijo v mandatu te vlade. So pa poudarili, da ima minister za zdravje Janez Poklukar v svojem predalu pripravljen predlog zakona o plačah v zdravstvu. “Če pa več volje za rešitev javnega zdravstvenega sistema pokaže kdo drug, verjamemo, da bodo voljo in pogum državljanke in državljani Slovenije znali ceniti,” so zapisali v odgovoru na naša vprašanja.
Ena od možnosti bi torej lahko bila, da bodisi vlada bodisi skupina poslancev vložijo predlog zakona o plačah v zdravstvu. Osnutek zakona so v lanskem letu usklajevali ministrstvo za zdravje, Fides in skupina Mladi zdravniki. Javnosti nikoli ni bil predstavljen, po neuradnih informacijah naj bi ta osnutek prinesel izstop zdravnikov ali celo vseh zdravstvenih delavcev iz enotnega plačnega sistema. To bi odprlo pot za svobodnejša pogajanja o kolektivni pogodbi, kjer so plače določene. S tem naj bi Fidesu lažje uresničil željo, da se plače zdravnikov določijo v razmerju do povprečne plače. Poklukar je sicer dejal, da je izstop zdravnikov iz plačnega sistema možen samo, če bo glede tega dosežen širok družbeni konsenz.
Zdravniška zbornica je danes pozvala odločevalce, naj namesto ponavljajočih se napovedi o nujnosti ukrepov poiščejo obljubljene rešitve znotraj ustavnih in zakonskih omejitev. Zapisali so, da “dosedanje delno reševanje” ruši medsebojna razmerja in zaupanje znotraj zdravstvenih timov, pa tudi zaupanje v javno zdravstvo. To je po njihovem namesto rešitev povzročilo dodatne težave. “Pričakujemo, da bo ministrstvo za zdravje takoj spremenilo prakso zadnjih mesecev, s katero je le dodatno poglobilo nezaupanje v zdravstvo in nosilce zdravstvene dejavnosti. ‘Nujni ukrepi na področju plač v zdravstvu’ se brez neželenih in neprijetnih posledic ne morejo več odlagati,” so zapisali.
Kaj bodo zdaj naredili drugi sindikati?
Ker je ustavno sodišče zadržalo dvig zdravniških plač, ni jasno, kaj bo z zahtevami sindikatov, ki zastopajo največ javnih uslužbencev. Ti sindikati so prav zaradi dogovora med ministrstvom za zdravje in zdravniki od vlade zahtevali, da vsem javnim uslužbencem plače poviša za šest plačnih razredov. Vladi so dali čas do torka, naj na zahtevo odgovori, vendar je minister za javno upravo Boštjan Koritnik danes dejal, da se to najverjetneje ne bo zgodilo. Prejšnji teden je povedal tudi, da se boji, da vlada zahtevi ne bo ugodila, ker so težke 1,5 milijarde evrov letno.
Danes še ni bilo znano, ali bodo zaradi padca dogovora z zdravniki drugi sindikati zahteve spremenili. Vendar so sindikati, ki zastopajo največ javnih uslužbencev, obsežne zahteve postavili, še preden se je vlada sploh začela uradno pogajati z zdravniki. Zdaj bi lahko izrazili enake oziroma podobne želje.
Lani poleti so se vlada in sindikati dogovorili, da se odpravi anomalija, po kateri je prvi 23 plačnih razredov v javnem sektorju pod minimalno plačo. Zato je ena od pogajalskih skupin sindikatov predlagala, da se osnovna mesečna bruto plača dvigne za 372 evrov. Za toliko bi se po njihovem predlogu morale nato dvigniti tudi vse ostale plače v javnem sektorju. Ministrstvo za javno upravo je ocenilo, da bi to pomenilo dodatno milijardo evrov letnih stroškov za plače, in zato predlog zavrnilo. Zdaj bi bil predlog sindikatov še večji, saj se je minimalna bruto plača z novim letom dvignila za približno 50 evrov mesečno. Ministrstvo za javno upravo je sicer konec lanskega leta zavrnilo tudi predlog druge sindikalne pogajalske skupine, ki je bil manjši od omenjenega. Prinesel naj bi dodatnih 650 milijonov evrov letnih stroškov za plače.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje