Zdravniške plače: kakšno igro igrata vlada in Fides?

Slovenija 26. Nov. 202108:08 > 13:5710 komentarjev
Delite:
Konrad Kuštrin Fides
Foto: Borut Živulović/BOBO

Minister za zdravje Janez Poklukar je včeraj vendarle potrdil, da se je ministrstvo pogajalo s Fidesom o izstopu zdravnikov iz enotnega plačnega sistema v javnem sektorju. Dejal je, da je za dokončno odločitev potreben širši družbeni konsenz. Neprijetnim vprašanjem o tem, kakšno igro je igralo ministrstvo, pa se je izognil. Postavlja se tudi vprašanje, kaj želijo doseči zdravniške organizacije.

Minister za zdravje Janez Poklukar je na včerajšnji novinarski konferenci potrdil, da se je ministrstvo za zdravje z zdravniškim sindikatom Fides pogajalo o izstopu zdravstvenih delavcev iz enotnega plačnega sistema. “Končne odločitve ni bilo,” je dejal, “To ni odločitev ministra za zdravje, ampak vseh deležnikov v družbi. Želim si, da v prihodnje najdemo rešitev tudi za to.”

Širši družbeni konsenz malo verjeten

Prejšnji teden sta Fides ter organizacija mladi zdravniki začela glasno zahtevati sprejem “praktično usklajenega” predloga zakona o plačah v zdravstvu, ki naj bi prinesel izstop zdravstvenih delavcev iz plačnega sistema. Če bo vlada vztrajala, da je za to potreben družbeni konsenz, so možnosti, da bi se izstop zgodil, majhne. Zdravniške organizacije si za to prizadevajo že več let, vendar pri tem nimajo odkritih zaveznikov. Na drugi strani pa temu odločno nasprotujejo ostali reprezentativni sindikati v zdravstvu.

Vendar se ob tem postavljajo številna vprašanja o tem, kakšno igro je igralo ministrstvo za zdravje. Poklukar tudi včeraj na ta vprašanja ni odgovoril.

Ministrstvo enkrat tako, potem drugače

V torek so nam z ministrstva za zdravje pisno odgovorili, da predloga zakona o plačah v zdravstvu sploh ni. Glede sprememb plač za zdravnike je bil, kot so nam v torek zatrdili na ministrstvu, pripravljen samo osnutek členov za dopolnitev zakona o skupnih temeljih sistema plač v javnem sektorju.

Ta odgovor ministrstva je v nasprotju z odgovorom, ki nam ga je isto ministrstvo poslalo 15. oktobra. Ko smo jih takrat vprašali, kaj se dogaja s predlogom zakona o plačah v zdravstvu, so nam odgovorili, da je osnutek zakona pripravljen. “Trenutno je v pregledu,” so zapisali. “Ker gre za izredno zahtevno materijo in ker je potrebna priprava številnih podzakonskih aktov, ki vplivajo na sam zakon in tudi na finančno oceno zakona, trenutno ne moremo podati časovnice, kdaj bo zakon pripravljen do te mere, da bo lahko obravnavan na vladi.”

Janez Poklukar
Foto : Borut Živulović/BOBO

Njihov zadnji odgovor je tudi v nasprotju s trditvami zdravniških organizacij. Predsednik zdravniškega sindikata Fides Konrad Kuštrin že od oktobra ponavlja, da je zakon o plačah v zdravstvu “praktično usklajen”. Pravi, da je zakon nastajal zadnjega pol leta pod okriljem ministrstva za zdravje. Prejšnji teden je Kuštrin povedal tudi, da mu je premier Janez Janša konec septembra dejal, da “se dela na tem”. Na sestanku pri Janši sta bila prisotna tudi Poklukar in predsednica zdravniške zbornice Bojana Beović.

Tudi predstavniki organizacije mladih zdravnikov so zatrdili, da so skupaj s Fidesom sodelovali v pogajanjih za zakon o plačah v zdravstvu. Tudi oni so poudarili, da pričakujejo sprejetje tega zakona. Pritisk izvajajo tudi tako, da množično vlagajo prošnje za potrdilo o dobrem imenu, ki bi jih potrebovali, če bi odšli delat v tujino.

Medtem pa je iz odgovora, ki nam ga je ministrstvo poslalo v torek, razumeti, da uradnih pogajanj s Fidesom sploh ni bilo. “Na ministrstvu za zdravje v tem mandatu ni bilo oblikovane pogajalske skupine za pogajanja s sindikatom Fides za pripravo zakona o izstopu iz enotnega plačnega sistema,” so nam odgovorili.

Kaj se je dogajalo?

Ministrstvo za javno upravo je v začetku leta vladi v obravnavo poslalo predlog novega zakona o skupnih temeljih sistema plač v javnem sektorju. Vlada predloga ni sprejela, ampak je februarja sprejela sklep, s katerim je ministrstva pozvalo, naj v 14 dneh presodijo, ali je za kakšnega od poklicev ali dejavnosti iz njihove pristojnosti treba oblikovati ločen plačni sistem. V tem primeru bi morala ministrstva predlagati izhodišča, o katerih bi nato odločala vlada.

Ministrstvo za zdravje je nato marca oblikovalo delovno skupino za pripravo predloga besedila dela zakona, ki bo urejal ločen del plačnega sistema za področje zdravstva. V tej delovni skupini so bili po naših podatkih predstavniki ministrstva, zdravniških organizacij, zavoda za zdravstveno zavarovanje, združenja zdravstvenih zavodov ter generalnega sekretariata vlade. Člani so podali predloge, nato pa je po naših neuradnih informacijah generalni sekretariat vlade pripravil osnutek dopolnitev skupnega zakona o sistemu plač v javnem sektorju. Ta delovna skupina je, kot pravijo na ministrstvu, delo zaključila julija.

Drugim sindikatom tajili pogajanja s Fidesom

Vendar se tukaj zgodba ni končala. Kuštrin trdi, da je Fides z ministrom za zdravje zakon o plačah v zdravstvu usklajeval od maja do 12. novembra. Na teh pogajanjih se je po naših neuradnih informacijah omenjeni osnutek dopolnitev, ki ga je pripravil generalni sekretariat vlade, spremenil v osnutek zakona o plačah v zdravstvu.

Čeprav se je ministrstvo usklajevalo s Fidesom, je po neuradnih informacijah N1 minister Poklukar drugim zdravstvenim sindikatom poleti zagotovil, da ministrstvo ne vodi ločenih pogajanj s predstavniki zdravnikov. To naj bi se zgodilo konec avgusta oziroma v začetku septembra, na začetku pogajanj z zdravstvenimi sindikati, med katerimi Fidesa ni bilo. Poklukar naj bi zagotovil tudi, da bo vključil preostale sindikate, če bo prišlo do pogajanj o zakonu o plačah v zdravstvu. Njegovo obljubo naj bi tudi vnesli v zapisnik sestanka. Na ministrstvu za zdravje tega niso zanikali.

Po naših neuradnih informacijah Poklukar ni bil neposredno vključen v pogajanja s Fidesom in mladimi zdravniki, ampak je ministrstvo zastopal državni sekretar Robert Cugelj. Tudi te informacije na ministrstvu niso zanikali.

Robert Cugelj
Foto : Borut Živulović/BOBO

Zdravniki se kopičijo pod plačnim stropom

V Fidesu že več let odkrito pozivajo k novemu plačnemu sistemu za zdravnike. Vendar so v zadnjem tednu pritisk, naj vlada sprejme zakon o plačah v zdravstvu, utemeljevali tako, da je to nujno zaradi tega, kar je vlada pred kratkim podarila drugim zdravstvenim sindikatom. Ti zdravstveni sindikati ne skrivajo začudenja nad tem, kako hitro je vlada pristala na vse njihove zahteve.

Fides zdaj trdi, da so se z dvigom plač medicinskih sester porušila plačna razmerja. Podobno trdi skupina mladi zdravniki, ki prav tako poziva k sprejemu zakona o plačah v zdravstvu. Prejšnji teden so objavili plačilne liste, ki kažejo, da imajo nekateri mladi zdravniki, ki še nimajo specializacije, mesečne neto plače med 980 in 1920 evrov. Kot so nas opozorili v organizaciji mladi zdravniki, znesek 1920 evrov vključuje plačilo 24-urnega dežurstva in dodatek za izmensko delo, tudi med vikendi.

Po naših informacijah pa zdravniške organizacije ne želijo nasloviti samo problema nizkih plač nekaterih zdravnikov. Borili naj bi se tudi za dvig oziroma odpravo omejitev najvišje osnovne plače, ki jo zdravnik v javnem sektorju lahko doseže. Ta omejitev je zdaj 57. plačni razred. Osnovna mesečna plača v tem razredu je 3960 evrov bruto oziroma 2462 evrov neto.

Kot prikazuje spodnji graf, je v 57. plačnem razredu 2481 zdravnikov ali 36 odstotkov vseh zdravnikov, ki so zaposleni v javnem sektorju. V nobenem drugem plačnem razredu ni več kot 570 zdravnikov.

Plače zdravnikov, plačni razredi
Foto : N1

V plačnih razredih pod 38. razredom, ki pomeni osnovno plačo približno na ravni povprečne plače v državi, je 296 zdravnikov ali štirje odstotki zdravnikov. Povprečna plača v državi zdaj znaša 1873 evrov bruto oziroma 1210 evrov neto mesečno.

Zdravniki se torej kopičijo pod stropom, ki ga zanje določa plačni sistem v javnem sektorju. Velik delež zdravnikov si v tem plačnem sistemu osnovnih plač ne more več dvigniti.

Fides bi zvišal najvišje plače

Besedilo osnutka zakona o plačah v zdravstvu ni dostopno. Po naših neuradnih informacijah bi zakon določil, da plače v zdravstvu niso več omejene z enotnim plačnim sistemom, ampak bi bile opredeljene s kolektivno pogodbo za zdravnike in zobozdravnike. Ključno pri tem naj bi bilo, da bi bile zdravniške plače vezane na razmerje do poprečne plače v državi.

To idejo je Fides zagovarjal že pred leti, vendar so zdaj po naših informacijah razmerja, ki jih predlagajo, višja, kot so bila v prejšnjih predlogih. To naj bi veljalo vsaj za najboljše plačane zdravnike.

Fides si po naših neuradnih informacijah prizadeva, da bi najslabše plačan zdravnik, zdravnik pripravnik, prejemal osnovno plačo v višini zneska povprečne plače v državi. Najvišja osnovna plača zdravnika pa bi znašala 3,5-kratnik povprečne plače, torej 6556 evrov bruto oziroma 4235 evrov neto mesečno. Pred leti je Fides želel, da bi bilo razmerje med povprečno plačo ter osnovno zdravniško plačo 1 proti 3.

Če drži, da je sedanji Fidesov predlog tak, kot smo izvedeli neuradno, bi njegova uresničitev pomenila, da bi najslabše plačani zdravniki brez specializacije, ki so zdaj v 31. plačnem razredu, pri osnovni mesečni neto plači pridobili približno 240 evrov ali 25 odstotkov, najbolje plačani pa okoli 1770 evrov ali 72 odstotkov.

Komentari

Vaš komentar