Ustavni sodniki so zadržali določbo iz desetega protikoronskega zakonskega paketa, ki omogoča dvig zdravniških plač do 63. plačnega razreda. Ocenili so to, da bi lahko prišlo do posega v same temelje plačnega sistema v javnem sektorju brez socialnega dialoga, ki ga za nazaj ni mogoče vzpostavljati. Iz zdravniškega sindikata Fides so sporočili, da jih odločitev sodišča ni presenetila in jih prav tako ne bo odvrnila od njihove temeljne zahteve po izstopu zdravnikov in zobozdravnikov iz enotnega sistema plač.
Ustavno sodišče je sporočilo, da je zadržalo določbo o dvigu zdravniških plač, ki je zapisana v desetem protikoronskem zakonskem paketu (PKP 10). Če bi plače zdravnikov dvignile, nato pa bi se izkazalo, da je določba iz PKP 10 neustavna in bi jo ustavno sodišče razveljavilo, bi nastale težko popravljive škodljive posledice, je v odločbi zapisalo ustavno sodišče. Dvig zdravniških plač bi namreč lahko povzročil poseg v same temelje plačnega sistema v javnem sektorju brez socialnega dialoga, ki ga za nazaj ni mogoče vzpostavljati, je menilo sedem od devetih ustavnih sodnikov. Sodnika Klemen Jaklič in Marko Šorli sta glasovala proti zadržanju in napisala ločeni odklonilni mnenji.
Temelji plačnega sistema javnih uslužbencev, ki jih ščitijo pred morebitnimi neustavnimi spremembami, so po trditvah večine ustavnih sodnikov načelo enakega plačila za delo na primerljivih delovnih mestih, nazivih in funkcijah, zagotovitev preglednosti sistema plač ter stimulativnost plač. “Do spremembe teh temeljev bi prišlo mimo postopka, ki ga določa 33. člen zakona o sistemu plač v javnem sektorju,” so pojasnili. Omenjeni člen zagotavlja socialni dialog v primeru posegov v plačni sistem. V primeru dviga zdravniških plač na podlagi PKP 10 pa bi šlo za rušenje razmerij v plačnem sistemu brez socialnega dialoga, je zapisala večina ustavnih sodnikov.
Če bi 48. člen PKP veljal in bi bila v skladu z njim spremenjena kolektivna pogodba, bi lahko zdravniki lahko sklenili anekse k pogodbam o zaposlitvi, je še opozorilo ustavno sodišče. Tako bi bilo možno, da bi ustavni sodniki določbo PKP 10 razveljavili šele po tem, ko bi zdravniki prejeli nekaj višjih plač. V tem primeru ne bi bilo mogoče zahtevati vračila preveč izplačanih plač, je pojasnilo ustavno sodišče. “S tem bi prišlo do nepovratnega oškodovanja javnih sredstev,” so zatrdili.
Zdravniki vsaj začasno ostajajo na istem kot drugi
Zadržani 48. člen PKP 10 omogoča, da zdravniki, ki so zdaj lahko največ v 57. plačnem razredu, dosežejo 63. plačni razred. Na podlagi te določbe so ministrstvo za zdravje in predstavniki zdravnikov sklenili dogovor. Večina zdravniških delovnih mest naj bi pridobila šest plačnih razredov, tri nižje plačana zdravniška delovna mesta pa še en plačni razred več. Hkrati naj bi dogovor omogočala lažje napredovanje na nekatera delovna mesta. Vlada je z dogovorom soglašala, vendar ga ministrstvo za zdravje in zdravniški sindikati še niso podpisali.
Ustavni sodniki so pojasnili še, da zadržanje odločbe do končne odločitve ne bo imelo takšnih posledic, kot bi jih imela uresničitev dviga plač. Zadržanje pomeni samo, da bi za zdravnike, tako kot doslej, veljale dosedanje plačne omejitve, so pojasnili. Če bi želela vlada pomagati zdravnikom, ki so obremenjeni zaradi zdravljenja covida-19, lahko to spet stori z dodatki, so svetovali ustavni sodniki.
US je s 7:2 zadržalo ukrep zvišanja zdravniških plač: https://t.co/zKWFF45iqA Prispeval sem odklonilno ločeno mnenje: https://t.co/99jSWLEGcD
— Klemen Jaklič (@kjaklic) February 11, 2022
Jaklič in Šorli svarita pred poslabšanjem zdravstvenega varstva
Jaklič je v svojem odklonilnem mnenju zapisal, da se ne strinja s tem, kako je večina ustavnih sodnikov ocenila morebitne škodljive posledice zadržanja zakona. Po njegovem bi lahko bili ogroženi “celo najdražji vrednosti varstva življenja in zdravja”. “Ni mogoče trditi, da med povišanjem zdravniških plač in višanjem ravni zdravstveno socialne varnosti ni razumne povezave,” je zapisal.
Iz podobnega razloga je proti zadržanju glasoval Šorli. Kot je pojasnil, je dvig zdravniških plač namenjen reševanju problema zmanjševanja števila zdravnikov, predvsem na primarni ravni. “Opustitev reševanja tega, že dlje časa prisotnega problema bi v trenutnih razmerah privedla do škodljivih in nepopravljivih posledic v delovanju zdravstvenega varstva,” je zapisal.
Poleg tega je Šorli menil, da je večina ustavnih sodnikov napačno ocenila, kakšne bi bile posledice, če bi določba o dvigu plač ostala veljavna do končne odločitve. Po njegovem finančne posledice ne bi bile nepopravljive, tudi če bi na koncu določbo razveljavili.
Odločitev ni presenečenje
Zahtevo za presojo ustavnosti in predlog za začasno zadržanje dviga zdravniških plač je vložilo pet sindikalnih central. Nekateri sindikati so odločitev ustavnega sodišča že pozdravili. “Glede na to, da je šlo za nesistemski poseg v sistem, odločitev pozdravljam,” je dejala predsednica sindikata zdravstva in socialnega varstva Irena Ilešič Čujovič. Na zvezi svobodnih sindikatov pa pravijo, da odločitev razumejo kot “ponovno kritiko aktualne oblasti, ki nenehno krši in ignorira vsa veljavna pravila”.
Da bi lahko bil 48. člen PKP 10 neustaven, so svarili tudi drugi. Pred odločanjem o zakonu je na to poslanke in poslance opozorila tudi Sonja Bien Karlovšek iz zakonodajno-pravne službe državnega zbora. Koalicijski poslanci so dvig zdravniških plač vseeno podprli.
Preteklo sredo so sindikati uradno obvestili vlado, da tudi za vse druge javne uslužbence pričakujejo dvig plač za šest plačnih razredov. To naj bi pomenilo 26,5-odsotni dvig plač oziroma skupno 1,5 milijarde evrov dodatnih stroškov na leto.
Minister Poklukar: Odločitev sodišča je treba spoštovati
Minister za zdravje Janez Poklukar je po odločitvi ustavnega sodišča, da začasno zadrži določbo o dvigu plačnega stropa za zdravnike in zobozdravnike, dejal, da je “odločitve sodišč treba spoštovati, tudi če nam vedno niso po godu”. Ob tem meni, da bodo našli rešitev tako za zdravnike kot medicinske sestre.
Na današnjem vladnem obisku na Notranjskem je Poklukar napovedal, da bodo v naslednjih dneh z vsemi, ki ta trenutek omogočajo, da zdravstvo nudi zdravljenje vsem državljanom, “delali nadaljnje korake”. Po njegovih besedah lahko v zadnjem času spremljamo razpravo, da ima enotni plačni sistem “še zelo malo skupnega z besedo enotni”. “Verjetno bo treba globalno pretresti, kaj v javnem sektorju sploh želimo in kako naprej. Je pa vprašanje, kaj lahko v času pred volitvami sploh še naredimo,” je dodal v izjavi za medije.
Fides odločitev ustavnega sodišča ni presenetila
Na odločitev ustavnega sodišča so se odzvali tudi v zdravniškem sindikatu Fides. Odločitev jih ni presenetila, prav tako jih ne bo odvrnila od njihove temeljne zahteve po izstopu zdravnikov in zobozdravnikov iz enotnega sistema plač. “Zdravniki smo zaskrbljeni nad razvojem dogodkov in ne prevzemamo odgovornosti za razpad javnega zdravstva,” so zapisali v današnjem odzivu na odločitev ustavnega sodišča.
Pričakovanja slovenskih zdravnikov in zobozdravnikov, ki jih zastopajo v Fidesu, po navedbah sindikata temeljijo na mednarodnih primerjavah z uspešnimi zdravstvenimi sistemi. To so argumenti, s katerimi naslavljajo socialno-ekonomske in strokovne zahteve za izboljšanje stanja slovenskega zdravstva. “Zahteva po izločitvi zdravnikov in zobozdravnikov iz enotnega sistema plač ostaja naš glavni cilj in trenutno dogajanje v državi nas v tem prepričanju samo še utrjuje,” so poudarili.
V skrbi za obstoj dostopnega in učinkovitega javnega zdravstvenega sistema je Fides sodeloval pri pripravi predloga novega sistemskega zakona o plačah v zdravstvu, ki ni izključeval nobenega poklica v zdravstvu. “Pri tem je minister za zdravje Janez Poklukar očitno sodeloval s figo v žepu in se namesto z uveljavljanjem nujnih reformnih ukrepov pogajal s tistimi zaposlenimi v zdravstvu, ki so mu pravkar v znak zahvale napovedali stavko,” so ocenili.
Kot so sporočili iz Fidesa, jih prav tako skrbi nestrpen odnos družbe do zdravnikov. V torek se bo sicer sestal glavni stavkovni odbor.
