Minister za javno upravo je danes ocenil, da so zahteve sindikatov javnega sektorja v nasprotju z vladnim ciljem vzdržnosti javnih financ. Sindikati vladni odgovor pričakujejo do torka, vendar ga verjetno še ne bodo dobili. Vse kaže, da bodo stopnjevali stavkovne aktivnosti.
Vladna stran je danes prvič odgovorila na zahteve po visokem dvigu plač v javnem sektorju. Iz odgovorov je razumeti, da vlada zahtevam ne bo ugodila, zato je pričakovati, da se bo uresničil napovedan val stavk. Prva stavka, v zdravstvu in socialnem varstvu, je napovedana za prihodnjo sredo.
Štrukelj: Koritnik se spreneveda
Na povabilo sindikatov javnega sektorja se je vlada danes začela pogajati o zahtevah za dvig plač v javnem sektorju. Sindikalne zahteve so znane od začetka prejšnjega tedna, ko je ministrstvo za zdravje sklenilo dogovor s predstavniki zdravnikov. Od takrat večina sindikatov javnega sektorja zahteva, da se tudi vsem ostalim javnim uslužbencem plače dvignejo za šest plačnih razredov.
Minister za javno upravo Boštjan Koritnik je dejal, da sta obe krovni pogajalski skupini sindikatov javnega sektorja danes vlado prvič seznanili s takšno zahtevo. Priznal je, da so jo sindikati že izrazili v medijih, vendar je danes dejal, da se prek medijev ne želi pogajati. Predsednik konfederacije sindikatov javnega sektorja Branimir Štrukelj to označil kot sprenevedanje. Predsednik sindikata Pergam Jakob Počivavšek pa je dodal kritično ugotovitev, da tudi ministrstvo in minister nista podala nobenega drugega predloga o reševanju nastalih razmer.
Vlada verjetno ne bo odgovorila v roku
Sindikati odgovor vlade pričakujejo do 15. februarja, torej do prihodnjega torka. V nasprotnem bodo šli v izrekanje o stavkovnih aktivnostih, sta povedala Štrukelj in Počivavšek.
Minister je dejal, da bo sindikalno zahtevo predstavil vladi, vendar je omenil, da vlada do takrat še ne bo imela redne seje. Ob tem je podvomil, ali sindikati iskreno pričakujejo vsebinski odgovor.
Dodatnih 1,5 milijarde evrov
Iz Koritnikov današnjih besed je bilo razumeti, da dvomi tudi v to, da bi vlada na sindikalno zahtevo lahko odgovorila pritrdilno. Pred pogajanji mu je vlada naložila, naj bo pozoren na vzdržnost javnih financ. “Ne prejudiciram, se pa bojim, da se 1,5 milijarde evrov ne vklaplja v vladno zahtevo po vzdržnosti javnih financ,” je dejal.
Koritnik je namreč ocenil, da je strošek sindikalne zahteve 1,5 milijarde evrov. Šest plačnih razredov naj bi pomenilo dvig plač za 26,5 odstotka, so nam prejšnji teden sporočili z ministrstva za javno upravo. Koritnik je danes povedal, da bi sindikalna zahteva lahko prinesla še višji dvig. Zaradi dodatkov bi lahko pomenila za 30-odstotno povečanje mase plač, je pojasnil. Lani smo za plače javnih uslužbencev najverjetneje plačali več kot pet milijard evrov.
Koritnik za “stimulativno” plačevanje
Vlada je na pogajanja prišla z mandatom, da izpogaja višjo vrednost plačnih razredov. Kakšen je vladni predlog, še ni znano. Neuradno se omenja, da je vlada pripravljena na triodstotni dvig plač, vendar je Koritnik to informacijo danes odločno zavrnil.
Predstavil pa je vladni predlog za nov model povezave med plačo in delovno uspešnostjo. Vlada predlaga, da bi se javnim uslužbencem, ki ne dosegajo rezultatov, plača začasno znižala za 30 odstotkov. Tistim, ki rezultate presegajo, pa bi se plača lahko podvojila, je dejal minister. “Sindikati so bili kategorično proti, kar ne razumem, saj ni bilo govora o zmanjšanju mase plač,” je še dejal danes.
Koritnik je danes sindikatom predlagal tudi temeljito analizo plačnega sistema.
Zahteve sprožil dogovor z zdravniki
Sindikati zahtevajo še, da se določi avtomatično usklajevanje vrednosti plačnih razredov, in to najmanj z inflacijo, od letošnjega leta dalje. Prav tako pričakujejo dvig vrednosti plačnih razredov na način, da se odpravi uravnilovka v spodnjem delu plačne lestvice, da se torej, kot je pojasnil, vrednost najnižjega plačnega razreda dvigne na raven minimalne plače in se nato dogovorijo ustrezna razmerja tudi do višjih plačnih razredov.
Zahteve so predstavili dan po tistem, ko naj bi po neuradnih informacijah dosegli dogovor, s katerim naj bi se plače večini zdravnikov dvignile za šest plačnih razredov, nekaterim zdravnikom specializantom tudi za sedem. Dogovora vlada sicer prejšnji teden še ni potrdila, na seji v četrtek je dopolnila izhodišča za pogajanja z zdravniki, uradnih informacij o njihovi vsebini pa tako v zdravniškem sindikatu Fides kot na ministrstvu za zdravje ne dajejo, dokler ne bodo pogajanja uradno končana. So pa se pa z zahtevami po enaki obravnavi oglasili drugi sindikati, nekateri so ob tem tudi zagrozili s stavko. Ta teden naj bi se o njej denimo izrekali v šolskem sindikatu Sviz.
Oglasili so se tudi Mladi zdravniki Slovenije, ki so opozorili, da se razmerje osnovne plače zdravnikov do povprečne plače znižuje; če je bilo razmerje leta 2000 2,8 : 1, se je v letu 2021 znižalo na 1,4 : 1. “Delamo vedno več, zaslužimo relativno vedno manj,” so zapisali. Ravno prenizke plače v javnem zdravstvu pa so, poleg neurejenih delovnih razmer, po njihovih navedbah eden od glavnih razlogov, zakaj zdravniki bežijo iz javnega v zasebno zdravstvo, v tujino ali celo v druge poklice.
Med drugim so pojasnili še, da je trenuten predlog sporazuma predlog vlade in ne zdravnikov. “Je korekcija nesorazmerij in neuresničenih stavkovnih zahtev, zapisanih v sporazumu s Fidesom iz leta 2017. Predlog je nujna in minimalna korekcija, ki bo umirila jezo in razočaranje med zdravništvom, ki pa do danes (6. 2. 2021) še vedno ni realizirana in parafirana,” so navedli.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje