Davčni dolg zaradi neporavnanih prispevkov za pokojninsko blagajno je konec lanskega leta znašal 168,7 milijona evrov, kar je 4,8 odstotka manj kot v enakem obdobju leto prej.
Svet pokojninskega zavoda se je danes seznanil s podatki finančne uprave o pobiranju sredstev za pokojninsko zavarovanje, ki so na več mestih razveseljivi. Davčni dolg zaradi neporavnanih prispevkov za pokojninsko blagajno je konec lanskega leta znašal 168,7 milijona evrov, kar je 4,8 odstotka manj kot v enakem obdobju leto prej.
Glede na poročilo finančne uprave (Furs) o pobiranju prispevkov za obvezno pokojninsko zavarovanje za lani, ki sta ga predstavili Dušanka Uhan z uprave za davke in Valerija Kunštek z uprave za prihodke Fursa, je skupni finančni učinek nadzora v kontroli znašal več kot 70,5 milijona evrov ali dobrih 70 odstotkov več kot leto prej.
Skupna višina dodatno ugotovljenih obveznosti v inšpekcijskih nadzorih se je medtem približala petim milijonom evrov. To je bilo sicer skoraj polovico manj kot leto prej.
Furs pobral za sedem odstotkov več prispevkov za socialno varnost
Furs je lani pobral za skoraj 5,5 milijarde evrov prispevkov za socialno varnost, ki so prihodek pokojninske blagajne. To je dobrih sedem odstotkov več kot leto prej.
V razpravi je članica sveta Anka Tominšek, ki je predstavnica upokojenskih organizacij, izrazila pričakovanje, da bo čim prej spremenjena pokojninska in zdravstvena zakonodaja, tako da bo v njej nedvoumno določena osnova za plačilo prispevkov od dohodkov iz drugega pravnega razmerja.
K temu namreč poziva tudi Furs v svojem poročilu. Izpolnjevanje obveznosti zavezancev za prispevke se po njegovih ugotovitvah zmanjšuje s povečevanjem kompleksnosti določb.
Po zagotovilih generalnega direktorja Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (Zpiz) Marijana Papeža je sodelovanje s Fursom dobro, pri čemer je izrazil upanje, da bo tako tudi v prihodnje.
Za prilagoditev invalidom narejenega premalo
V nadaljevanju so se seznanili s poročilom javnega štipendijskega, razvojnega, invalidskega in preživninskega sklada za lani v delu, ki se nanaša na invalidsko področje. V skladu so zagotovili, da so lani veliko aktivnosti usmerili v predstavljanje možnosti, ki jih imajo delodajalci pri prilagajanju delovnih mest za invalide.
Vendar pa Tominškove niso prepričali, da so naredili večji korak naprej. Zanimalo jo je, kako je mogoče, da delodajalci še vedno ne poznajo vseh možnosti za prilagoditev delovnih mest. Za to prilagoditev je bilo po njeni oceni narejenega premalo.
Generalnega direktorja Papeža pa ne čudi, da v ta namen ni bilo porabljenih več sredstev. Ustreznih zakonodajnih sprememb namreč še vedno ni. Moral bi biti vzpostavljen enoten izvedenski organ, je prepričan. Z osebo, ki je v dolgotrajnem bolniškem staležu, bi morali po njegovem čim prej stopiti v stik in načrtovati njeno poklicno prihodnost, denimo vključitev v poklicno rehabilitacijo, namesto da je v staležu več let.
Svet zavoda je na seji sprejel še sklep o najnižji in najvišji pokojninski osnovi, najnižji osnovi za odmero nadomestil iz invalidskega zavarovanja in najvišjem znesku nadomestila za čas poklicne rehabilitacije od 1. januarja ter sklep o zgornjih mejah za izplačilo dela vdovske pokojnine od 1. januarja.
Prav tako so za objavo v Uradnem listu pripravili javni razpis za delitev sredstev za rekreativno, športno in kulturno dejavnost upokojencev in invalidov v letošnjem letu.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!