Kakšni so simptomi garij, kako se okužimo, kdo bolezen povzroča in kako bolezen preprečimo? Odgovarjamo na najpogostejša vprašanja.
Na gorenjski osnovni šoli so se pojavile garje. Kot je razvidno iz podatkov Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ), je v Sloveniji na leto nekaj sto primerov te nalezljive bolezni. Občasno so izbruhi tam, kjer je gostota ljudi velika. Tako smo v Sloveniji leta 2008 imeli izbruh garij med stanovalci študentskih domov v Ljubljani. Eden večjih izbruhov je bil tudi v letu 2010. Takrat je zbolelo 68 oskrbovancev in zaposlenih v domu za starejše občane.
Odgovarjamo na najpogostejša vprašanja o garjah (vir informacij je NIJZ).
Kaj povzroča garje
Bolezen povzroča majhna pršica, imenovana srbec (Sarcoptes scabiei var. Hominis). Spremembe na koži pa so posledica imunskega odziva na pršico in njene izločke (slina, feces, jajčeca).
Kakšni so simptomi garij
Prvi pomembni znak okužbe je običajno srbež, ki se pojavi iznenada in je izrazit predvsem ponoči oziroma ko se pacient segreje. Pri nekaterih ljudeh se srbenje ne pojavi, to so predvsem zelo stari ljudje in dojenčki.
Na katerem delu telesa se največkrat pojavljajo garje
Kožne spremembe najdemo predvsem tam, kjer je koža mehka in tanka, na primer med prsti, na notranji strani zapestja, na komolcu, kolenu, okrog popka …
Kako so videti garje
Spremembe so v obliki rožnatih papul velikosti prosa, s krastico na vrhu. Običajno sta po dve in dve skupaj, kar predstavlja začetek in konec rovčka. Zaradi praskanja najdemo na koži opraskanine, drobne mehurčke, rdečino. Spremembe so običajno simetrične na zunanjih straneh telesa, nikoli ni izpuščaja na sredini prsnega koša ali hrbta. Pri dojenčkih in majhnih otrocih je lahko prizadeta vsa koža, celo obraz, vrat, skalp, ušesa. Pri zelo starih ljudeh in pri osebah z imunsko prizadetostjo se pojavijo krustozne garje (Scabies crustosa ali norveške garje). V krastah je veliko število živih pršic in jajčec.
Kako se garje prenašajo
Okužimo se predvsem s tesnim telesnim stikom (koža-koža), po dolgotrajnem držanju za roke, spanju v isti postelji ali po spolnem stiku. Prenos s priložnostnim dotikom, kot je rokovanje ali objem, običajno ne predstavlja nevarnosti za okužbo. Prenos posredno z uporabo perila, brisač ali posteljnine zbolelega je manj verjeten, toda možen pri bolnikih s krustozno obliko garij, ki so zaradi velikega števila pršic zelo kužni.
Kako hitro po okužbi se pojavijo znaki bolezni
Pri ljudeh, ki so na novo okuženi, se znaki bolezni pojavijo v 2–6 tednih po okužbi, pri tistih, ki so že imeli srbečico, pa že v nekaj dneh po okužbi (1–4 dni).
Kako dolgo so osebe kužne
Bolniki so kužni, še preden se razvije izpuščaj, običajno že 2 do 6 tednov pred srbenjem in izpuščajem.
Kdo lahko dobi garje
Garje lahko dobi vsak. Pogosteje se pojavljajo tam, kjer je gostota stanovalcev velika in kjer ni pogojev za vzdrževanje osebne higiene, higiene perila in posteljnine.
Kdo ima lahko težji potek bolezni
Pri osebah, ki imajo motnje imunskega odziva, se lahko razvijejo krustozne (norveške) garje z velikim številom pršic v koži in hudimi spremembami na koži. Ta oblika garij se pojavi predvsem pri starejših osebah, pri nekaterih bolnikih z aidsom, limfomom, T-celično levkemijo, po transplantaciji ter pri ljudeh, pri katerih je zaradi osnovne bolezni ali zdravljenja zmanjšana odpornost.
Kako se garje zdravijo
Za običajne garje običajno zadoščajo sredstva, ki vsebujejo skabicide (sredstva proti pršicam), in jih nanašamo na kožo. Kremo ali losjon nanesemo na kožo od vratu do prstov na nogi. Mazila ne smemo nanesti na kožo takoj po topli kopeli, ker pride do večje sistemske absorpcije, lokalno pa se učinek zmanjša. Vsakič po umivanju je treba mazilo ponovno nanesti.
Pri atipičnih ali norveških garjah samo lokalno zdravljenje običajno ni dovolj učinkovito, saj mazilo, naneseno neposredno na kožo, ne prodre skozi odebeljeno kožo in kraste. V teh primerih lokalno zdravljenje kombiniramo s sistemskim zdravljenjem, ki ga običajno predpiše dermatolog.
Kako preprečiti okužbo
Zdraviti se mora celoten kolektiv, kjer so se garje pojavile, prav tako morajo vsi izvajati ukrepe za preprečitev nadaljnjega prenosa. Po prvem nanosu zdravila na kožo zbolelega je treba vsa oblačila, brisače in posteljnino oprati v pralnem stroju. Perilo, ki ga ni mogoče oprati, shranimo v plastične vrečke za najmanj 72 ur, v tem času pršice poginejo. Pohištva, prevlečenega s tekstilom, vsaj 24 ur ne uporabljamo, nato ga očistimo s sesalnikom, tisto, ki se lahko mokro čisti, pa čistimo z vodo in detergentom.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!