Prvak Gibanja Svoboda Robert Golob je na sobotni konvenciji vztrajno poudarjal, da se stranka pogovarja s civilno družbo in podpira njene projekte za vrnitev demokracije in vladavine prava. Izrazil je pričakovanje, da se bodo po volitvah civilni družbi pridružile tudi stranke KUL. Te odgovarjajo, da s civilno družbo sodelujejo že zdaj in da tudi one podpirajo njene predloge za takojšnjo razveljavitev spornih ukrepov, ki jih je sprejela sedanja oblast.
Prvak Gibanja Svoboda Robert Golob je na sobotni konvenciji večkrat izpostavil prizadevanja civilne družbe, da se v Slovenijo vrnejo demokracija, svoboda medijev in vladavina prava. Poudaril je, da bo njegova stranka po oblikovanju novega državnega zbora najprej podprla predlog zakona, ki ga je pripravil Inštitut 8. marec in s katerim bi spremenili škodljive zakone, ki jih je sprejela sedanja vlada. Šele nato bodo po Golobovi napovedi prišla na vrsto koalicijska pogajanja in oblikovanje nove vlade. Ob tem je izrazil pričakovanje, da se bodo “tudi stranke KUL po volitvah same pridružile – ne nam, ampak civilni družbi”.
V strankah KUL odgovarjajo, da s civilno družbo že sodelujejo, da se redno udeležujejo pogovorov, ki jih organizira gibanje Gremo volit, da se odločno zavzemajo za čim hitrejšo “vrnitev države na pravo pot” … Da je nekatere Golobova pripomba nekoliko vznejevoljila, je bilo mogoče razbrati iz navedb, da sodelovanje strank KUL s civilno družbo traja dlje, kot obstaja Gibanje Svoboda, in da je nekorektno govoriti v njihovem imenu.
“Socialni demokrati podpiramo vse aktivnosti civilne družbe za zaustavitev škodljivih ukrepov, ki jih je uzakonila sedanja vlada. V svoj volilni program smo celo zapisali preklic vladnih ideoloških podtaknjencev, torej ukrepov, ki nimajo nobene povezave z reševanjem epidemije, zdravstva, delovnih mest, stisk ljudi …,” so poudarili v SD. Ob tem so spomnili, da sta njihova predsednica Tanja Fajon in direktorica Inštituta 8. marec Nika Kovač že v začetku januarja v pogovoru potrdili skupna prizadevanja za spremembe. Ker zakon, ki ga je pripravil Inštitut 8. marec, ne bo vladni zakon, se ga po oceni Socialnih demokratov lahko v zakonodajno proceduro vloži takoj po oblikovanju novega državnega zbora in torej ni treba čakati na oblikovanje nove vlade.
Tudi v LMŠ so izpostavili številne dosedanje pogovore s predstavniki civilnodružbenih organizacij. Po njihovih navedbah je predsednik LMŠ Marjan Šarec že večkrat, tudi na sobotnem strankinem kongresu, poudaril, da je treba s krovnim zakonom, ki ga podpirajo nevladne organizacije, odpraviti nekatere “podtaknjence” sedanje vlade, omejevanje samostojnosti tožilcev, omejevanje nevladnih organizacij pri varovanju narave …
“Kot je znano, gresta civilna družba in stranka Levica z roko v roki,” nam je danes dejal vodja poslanske skupine Levica Matej. T. Vatovec. Tudi v Levici so naklonjeni temu, da poslanci takoj po oblikovanju novega državnega zbora glasujejo o predlogu Inštituta 8. marec. “To glasovanje bo izjava dobre volje novih poslancev, saj bodo z njim pokazali, ali bodo pristajali na politiko sedanje koalicije ali bodo za spremembe,” je poudaril Vatovec. Prihodnja vlada pa bi morala po njegovih besedah nato identificirati še ostale škodljive zakone, ki jih predlog inštituta ne vključuje. Vatovec je izpostavil zakon o dohodnini, pa potrebo po dogovoru glede zakona o 780 milijonih evrov za orožje …
“V stranki SAB se vseskozi zavzemamo za razveljavitev škodljivih ukrepov aktualne vlade, zato pozdravljamo tudi napore civilne družbe za oblikovanje ustreznega zakona. Večinsko predlog podpiramo, prav tako se strinjamo, da mora do njegove uveljavitve priti čim prej. Državo moramo vrniti na pravo pot in odpraviti nesmiselne ukrepe,” pa so v današnjem sporočilu Inštitutu 8. marec zapisali v SAB.
Tako v Gibanju Svoboda kot v strankah KUL je zaznati pripravljenost, da bi po oblikovanju novega državnega zbora predlog v parlamentarni postopek vložili njihovi poslanci. Vendar pa si v Inštitutu 8. marec močno želijo, da bi bil predlog vložen s podpisi volilcev. “S tem bi se pokazalo, da ljudje hočejo spremembe in da lahko tudi oni vplivajo na politiko,” so nam dejali v inštitutu. Pozdravili pa so naklonjenost političnih strank njihovemu projektu, saj da ta pomeni tudi zavezo strank, kako bodo delovale v prihodnje.
Inštitut je moral pobudo dopolniti
Inštitut 8. marec je sicer pobudo za začetek zbiranja podpisov državljanov pod predlog zakona v državni zbor vložil prejšnji teden, a so prejeli obvestilo, da njihova pobuda ni popolna in so potrebne dopolnitve. Kot so nam povedali v inštitutu, so te že vnesli in dopolnjeno pobudo danes vrnili v državni zbor.
Po prejemu popolne pobude ima predsednik državnega zbora Igor Zorčič sedem dni časa, da določi 60-dnevni rok za zbiranje podpisov volilcev. V Inštitutu 8. marec pričakujejo, da bo rok določil že v tem tednu in bodo akcijo zbiranja podpisov izpeljali še pred aprilskimi volitvami. Verjamejo, da bodo krepko presegli za obravnavo zakona v državnem zboru zahtevanih 5000 podpisov volilcev.
Predlog Inštituta 8. marec se nanaša na enajst sprememb, ki jih je sprejela sedanja vlada. V preteklo stanje želijo vrniti ureditev na področju sestave svetov izobraževalnih zavodov, s čimer bi zmanjšali vpliv politike v šolah in vrtcih. Izbrisali bi tudi sprejete spremembe, ki povečujejo vpliv ministrstva za notranje zadeve pri kadrovanju na vodilna mesta v policiji in posegajo v avtonomnost NPU. S spremembo kazenskega zakonika bi pri kaznivih dejanjih grožnje in prisiljenja izenačili predstavnike oblasti in navadne ljudi. Prav tako napovedujejo odpravo posegov v neodvisnost tožilcev in tožilk ter odpravo diskriminacije tujih študentov in študentk glede na njihov socialno-ekonomski status.
Na področju kulture bi zmanjšali moč ministra za kulturo in povečali pomen strokovnih komisij pri dodeljevanju sredstev za kulturne programe in projekte. Napovedujejo tudi višjo obdavčitev poslovnih daril in zabav, okoljskim nevladnim organizacijam pa želijo omogočiti, da spet varujejo naravo.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje