Na družbenih omrežjih je zakrožila novica, da so ljubljanski mestni redarji pred mestno hišo oglobili posameznika, ki je po tleh risal oziroma pisal s kredo. Predstavniki Mestne občine Ljubljana trdijo, da je s kredo pisal po širšem območju mestnega središča, svoje početje pa mestnemu redarju predstavil kot umetniški performans, ki ga na kraju ni mogel dokazati z dovoljenjem občine. Umetnik, ki so ga mestni redarji oglobili, je za N1 pojasnil, da je v sklopu umetniškega projekta Jazz klub Mezzoforte risal na veliko manjšem območju, kot trdi občina, globo, zoper katero se je s pomočjo odvetnice že pritožil, pa razume kot "očiten primer cenzure". Insinuacijo, da je bila izdaja globe kakorkoli povezana z vsebino sporočil, ki jih je posameznik napisal na javno območje, so na občini "kategorično" zanikali.
Na družbenih omrežjih je zakrožila informacija, da so ljubljanski mestni redarji v nedeljo izdali globo za risanje s kredo pred mestno hišo. Kot je razvidno s fotografije, ki so jo na Facebooku objavili predstavniki Participativne ljubljanske avtonomne cone (Plac), je oseba plačilni nalog v znesku 208,65 evra (z možnostjo plačila polovice zneska) dobila v nedeljo, 6. novembra, ob 15.01.
Predstavniki Placa so v objavi spomnili, da je mestno redarstvo, ki deluje pod okriljem Mestne občine Ljubljana (Mol), junija 2020 spletnemu portalu Razkrinkavanje.si zagotovilo, da sankcij zaradi risanja s kredo v preteklosti ni izrekalo in jih tudi v prihodnje ne bo. Na mestnem redarstvu so pred dvema letoma dodali, da so se vse sankcije, ki so jih do takrat izrekli, nanašale na tako imenovano onesnaževanje javnih površin z aerosolnimi spreji oziroma grafitiranje.
Na dogodek so opozorili tudi v iniciativi nevladnih organizacij in posameznikov Glas ljudstva, kjer menijo, da gre za neupravičeno “zlorabo javnih služb, ki naj bi v državi in mestu zagotavljale, da se vsi počutimo varne”. “Ob takih ukrepih se nam spomin vrača v komaj minule čase, ko je v državi in mestu vladala represija,” so zapisali in dodali, da je na tak način “s protestniki obračunavala prejšnja vlada”. Od ljubljanskega župana Zorana Jankovića in mestnega redarstva so zahtevali, naj kazen nemudoma prekličeta, mestno redarstvo pa naj se občanu tudi opraviči.
Umetniški performans brez dovoljenja?
Na Molu pa trdijo, da je posameznik s kredo pisal tudi po ograjah ulične razsvetljave Ob Tranči in Šuštarskem mostu, ne le izključno pred mestno hišo, mestnemu redarju pa je svoje početje predstavil kot umetniški performans, ki se izvaja na podlagi dovoljenja Mola. “Ker slednjega izvajalec ni mogel izkazati na kraju (tovrstnega dokumenta ni predložil, s čimer bi se postopek o prekršku prekinil že na kraju samem), se je mestni redar odločil za izdajo plačilnega naloga,” so navedli.
Dodali so, da ima kršitelj skladno s pravom pravico vložiti pravna sredstva oziroma zahtevo za sodno varstvo. “V kolikor kršitelj dokaže, da je mestni redar dejansko stanje ugotovil napačno oziroma nepopolno, zakon o prekrških daje prekrškovnemu organu možnost, da postopek ustavi,” so pojasnili na Molu. Dodali so, da “prekrškovni organ vsako zahtevo za sodno varstvo preizkusi, in če ugotovi, da navedbe kršitelja razbremenjujejo odgovornosti za prekršek, postopek tudi ustavi, s čimer kršitelj ne trpi nobenih posledic”.
Umetnik, ki so ga oglobili ljubljanski mestni redarji, je za N1 pojasnil, da je v sklopu projekta Jazz klub Mezzoforte, ki se dogaja na različnih lokacijah in ga sofinancira tudi Mol, s kredo risal samo na Šuštarskem mostu in Mestnem trgu, ne pa na širšem območju mestnega središča, kot pravi Mol, kar je razvidno tudi s posnetka performansa. Zoper globo se je s pomočjo odvetnice že pritožil. Glede na to, da je mestno redarstvo v preteklosti zagotovilo, da risanja s kredo ne bo kaznovalo, ga je globa presenetila, razume pa jo kot “očiten primer cenzure”.
Insinuacijo, da je bila izdaja plačilnega naloga kakorkoli povezana z vsebino sporočila, ki ga je posameznik s kredo napisal na javno območje, so na Molu sicer “kategorično” zanikali. “Grafitiranje nadzorujemo na omejenih območjih mestnega središča, in to na javnih površinah oziroma javnih objektih. Vsi skupaj se moramo zavedati, da je skupni javni prostor treba ohraniti in da bo vsakršno početje posameznika, ki v tak prostor ne sodi, sankcionirano, kar pa ne pomeni, da je vsako risanje s kredo tudi kršitev in ga bomo vnaprej redno sankcionirali,” so dodali.
Način grafičnega izražanja v zakonu ni izrecno določen
Risanje s kredo se definira kot prekršek po 13. členu zakona o varstvu javnega reda in miru, ki določa globo v višini 208 evrov za osebo, ki “piše ali riše po zidovih, ograjah ali drugih javno dostopnih krajih, razen na krajih, kjer je to dovoljeno”.
Tudi na Molu pojasnjujejo, da je grafitiranje po tej zakonski določbi prepovedano povsod, kjer ni izrecno dovoljeno (takšnih lokacij je v prestolnici več kot deset), pri čemer način grafičnega izražanja v smislu uporabljenih pripomočkov ni izrecno določen. Ob tem spominjajo tudi na kampanjo “Človek, čuvaj svoje mesto”, s katero od leta 2015 opozarjajo “na nesprejemljivost vandalizma (tudi nedovoljenega grafitiranja)” in poudarjajo “pomen spoštovanja našega skupnega javnega prostora”.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje