Potem ko je premier Robert Golob v začetku oktobra gospodarstvo pozval, naj s sklepanjem pogodb o dobavi energentov za leto 2023 še počaka, je zdaj po njegovih besedah nastopil pravi trenutek za to. "Zdaj je čas, da se začnejo sklepati pogodbe za prihodnje leto, morda celo več," je dejal danes ob robu obiska na SAZU.
Da velja s sklepanjem pogodb o dobavi energentov počakati, je Robert Golob dejal v začetku oktobra ob predstavitvi proračunskih dokumentov v DZ. “Ne sklepajte nobenih pogodb za prihodnja leta do konca tega meseca, ker bodo pogoji kasneje bolj ugodni in takrat boste tudi vsi v gospodarstvu lahko videli, pod kakšnimi pogoji lahko načrtujete svoje delovanje in v kakšnem obsegu,” je dejal.
“Od takrat se je vse spremenilo na evropski ravni,” je dejal danes novinarjem ob robu obiska na Slovenski akademiji znanosti in umetnosti (SAZU) v Ljubljani. V tem času so se cene energentov bistveno znižale in danes je položaj tudi za Slovenijo obvladljiv, tudi po finančni plati, je dodal.
Več podrobnosti bo znanih v četrtek, ko bo vlada sprejela nove ukrepe za blaženje energetske draginje za gospodarstvo v letu 2023.
“Jutri bodo ukrepi sprejeti in sledilo jim bo sklepanje pogodb med slovenskimi proizvajalci in odjemalci,” je dejal Golob. Kot je dodal, bodo končno znani pogoji in si bo lahko vsak odjemalec izračunal svojo ceno: “In vedel bo, da se ne spušča v neznano, ampak da so cene, ki jih bo dobil na mizo, v resnici med bolj ugodnimi v Evropi.”
Za kakšne ukrepe gre, ni razkril, je pa dejal, da so jih pripravili skupaj s predstavniki gospodarstva in tudi že predstavili t. i. štabni skupini, v kateri so predstavniki ministrstev in podjetij. “Odzivi prejšnji teden so bili zelo dobri, zato verjamem, da bodo zadovoljni s sprejetimi ukrepi,” je dejal.
Pred kratkim je sicer za STA povedal, da bodo ukrepi prinesli ustrezno raven cen plina in elektrike za podjetja, pri čemer naj bi bila cena subvencionirana do določene ravni porabe. Obenem vlada pripravlja predlog sheme subvencioniranja čakanja na delo in skrajšanega delovnega časa, s katero bo ta petek seznanila tudi socialne partnerje na seji Ekonomsko-socialnega sveta.
Naj aktivno pristopijo k pogovorom z dobavitelji električne energije, je v sredo predstavnike gospodarstva pozvala tudi vlada. Pridobijo naj več ponudb in pristopijo k pogovorom za sklepanje pogodb, na podlagi katerih bodo lahko sprejela utemeljene odločitve za zagotovitev varne in cenovno dostopne oskrbe v letu 2023, je v sporočilu zapisal urad vlade za komuniciranje.
Vlada za blaženje draginje sprejela že več ukrepov
Doslej je vlada sprejela že več ukrepov, ki naj bi tako prebivalcem kot podjetjem pomagali blažiti posledice energetske in prehranske draginje. Med drugim je za čas od 1. septembra 2022 do 31. maja 2023 DDV na dobavo elektrike, zemeljskega plina, lesa za kurjavo ter na daljinsko ogrevanje za vse uporabnike znižan z 22 odstotkov na 9,5 odstotka.
Konkretno malim, srednjim in velikim podjetjem je v skladu z zakonom o pomoči gospodarstvu zaradi visokih povišanj cen električne energije in zemeljskega plina na voljo sofinanciranje stroškov teh dveh energentov nad dvakratnikom dviga cen. Pomoč velja za obdobje od letošnjega 1. junija do 31. decembra, skupaj je vredna 80 milijonov evrov. Vloge so morala podjetja prek spletne aplikacije oddati Javni agenciji Spirit Slovenija najpozneje do srede.
Najpozneje do srede so lahko mikro, mala in srednje velika podjetja oddala tudi vloge za ugodna krizna likvidnostna posojila, ki jih je v začetku oktobra v skupni višini 32 milijonov evrov razpisal Slovenski podjetniški sklad. Za prizadeta podjetja je predvidenih še šest milijonov evrov likvidnostnih kreditov, ki jih bo Slovenski podjetniški sklad razpisal predvidoma v začetku leta 2023.
Učinek vseh dosedanjih ukrepov za blaženje draginje v gospodinjstvih in podjetjih je v tem letu po premierjevih besedah mogoče ovrednotiti na okoli 400 milijonov evrov. V prihodnjem letu pa na vladi ocenjujejo, da bo njihov obseg desetkrat večji. “Tudi gospodarstvo, ki bo letos deležno za okoli 100 milijonov evrov ukrepov, bo prihodnje leto potrebovalo več kot milijardo evrov zaradi obsega problema, ki bo bistveno večji,” je Golob povedal v nedavnem pogovoru za STA.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!