V Gibanju Svoboda napovedujejo, da bo nova levosredinska vlada, na čelu katere bo očitno njihov predsednik Robert Golob, zahtevala umik zahtevkov protestnikom, da plačajo domnevne stroške policijskega varovanja neprijavljenih shodov.
Janševi vladi so šli protestniki, ki so v preteklih dveh letih izražali nestrinjanje z ukrepi oblastnikov, močno v nos. Tako je notranje ministrstvo pod vodstvom Aleša Hojsa od državnega odvetništva zahtevalo, da zoper protestnike, ki jih je policija določila kot organizatorje neprijavljenih shodov, vloži zahtevke za plačilo stroškov policijskega varovanja. Prva tarča je bil najbolj prepoznaven petkov protestnik Jaša Jenull, ki je doslej dobil že tri položnice v skupni višini okoli 40.000 evrov.
V zmagovalki državnozborskih volitev, stranki Gibanje Svoboda, poudarjajo, da je zastraševanja protestnikov konec. Na naše poizvedovanje, kako bodo ravnali glede omenjenih denarnih zahtevkov, napovedujejo, da bo nova vlada, če bo njeno vodenje prevzel predsednik Gibanja Svoboda Robert Golob, “zahtevala umik zahtevkov za plačilo stroškov, ki so bili izdani v zvezi z neprijavljenimi shodi”.
S takšno potezo se strinjajo tudi v stranki Levica, ki naj bi bila ena od treh partneric prihodnje levosredinske vlade. “Kaznim in izdajanjem plačilnih nalogov protestnikom smo vseskozi nasprotovali,” nam je dejal vodja poslanske skupine Levica Matej T. Vatovec. Na vprašanje, ali bodo pri takšnem stališču vztrajali tudi v primeru, če se bodo protestniki zbirali zaradi odločitev prihodnje vlade, v kateri bo sodelovala njihova stranka, je Vatovec odgovoril pritrdilno. “Prvič v zgodovini je policija izstavljala račune za delo, ki ga je opravljala. To se v naši državi ne sme nikoli več ponoviti,” je dejal.
V SD, ki naj bi prav tako vstopila v prihodnjo levosredinsko koalicijo, pa so poudarili, da je njihova stranka kot eno od točk prve seje prihodnje vlade najavila sprejem zakona o amnestiji za kaznovane protivladne protestnike in protestnice.
Kot smo poročali, je Jenull doslej dobil že tri položnice za plačilo policijskega varovanja protestov. Pri lanskem računu v višini 2255 evrov, ki se nanaša na shod oktobra 2020, državno odvetništvo Jenulla sploh ni predhodno opozorilo, temveč je tožbo kar vložilo. Zaračunali so mu tako (dodatne) stroške dela policistov kot prevoze policijskih vozil in celo sodelovanje službenih konj in psov na protestu. Drugi zahtevek v višini 3778 evrov je Jenull prejel sredi februarja letos, nanašal pa se je na stroške, ki naj bi jih policija imela z varovanjem protesta 4. septembra 2020. Šlo je za shod, na katerem je več tisoč kolesarjev in pešcev najprej obkrožilo državni zbor, nato pa so se preselili na Trg republike.
Znesek na tretji položnici, ki jo je Jenull prejel pred dvema mesecema, je bil naravnost vratolomen – 34.000 evrov. Denarni zahtevek se je nanašal na shod, na katerem je nekaj deset protestnikov, med njimi tudi znani kulturniki, na ograjenem Trgu republike posedlo na tla in na glas bralo slovensko ustavo. “Živimo pod diktaturo, ki poskuša uporabljati vsa razpoložljiva sredstva, da bi nas utišala in zastrašila. Ravno zato mi je še bolj jasno, da se je nujno boriti naprej,” je ob prejemu položnice na Facebooku zapisal Jenull.
Državno odvetništvo se je zahtevi ministrstva za notranje zadeve, da mora oblikovati denarne zahtevke in vlagati tožbe zoper protestnike, sicer upiralo, a je vlada pri svoji odločitvi vztrajala. Kot smo poročali, je MNZ na državno odvetništvo do sredine lanskega decembra poslalo nekaj več kot 30 zahtev za vložitev tožb zoper domnevne organizatorje shodov, njihova skupna vsota pa naj bi bila blizu 200 tisoč evrov. Po načrtih MNZ naj bi tožba poleg Jenulla doletela tudi Tjašo Prošek, ki je bila lani spomladi med bolj izpostavljenimi petkovimi protestniki. Med zanikovalci koronavirusa naj bi policija kot organizatorje protestov prepoznala Ladislava Troho pa Esmeraldo Vidmar …
V Pravni mreži za varstvo demokracije vseskozi izpostavljajo, da pri protivladnih protestih ni šlo za organizirane javne shode. Tisti, ki na shodu skrbi za program in ljudi nagovarja k udeležbi, je lahko le pobudnik in ne organizator shoda. “Sankcioniranje dejanj, ki so v skladu s svobodo izražanja, pri čemer niso ogrožene človekove pravice drugih oseb, ne sodi v pravno državo in predstavlja hudo kršitev z ustavo zajamčenih temeljnih človekovih pravic in svoboščin,” so poudarili v Pravni mreži za varstvo demokracije. Organizacija Amnesty International Slovenije pa je na mednarodni ravni sprožila akcijo, s katero je članstvo Amnesty International z vsega sveta slovenskega predsednika vlade Janeza Janšo pozivalo k umiku zahtevkov za plačilo stroškov policijskega varovanja protestov, ki jih je prejel Jenull.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje