Dodatne obremenitve gospodarstva, ki jih predvideva predlog zakona o obnovi, so po mnenju Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) korak v napačno smer. Nekatere predvidene ukrepe pozdravljajo. Vendar so prepričani, da bi morali prihodke v državno blagajno povečevati prek višje gospodarske rasti in ne novih davkov.
Največja težava Slovenije je stalno spreminjanje pogojev za delo, gospodarstvo pa za konkurenčnost potrebuje predvidljivo poslovno okolje, je v današnji izjavi za medije v Ljubljani dejala generalna direktorica GZS Vesna Nahtigal. “Z vedno novimi pravili postajamo nekonkurenčni in nezanimivi za vlagatelje. Vlada gospodarstvu samo nalaga dodatne obveznosti,” je poudarila.
Naštela je med drugim odpravo nekaterih davčnih razbremenitev, zakon o dolgotrajni oskrbi in novelo zakona o delovnih razmerjih. “Na vidiku ni nikakršne razbremenitve, medtem pa gospodarska rast, na kar smo opozarjali že ves čas, po zadnjih ocenah analitike znaša že samo 1,5 odstotka in bo padla na en odstotek,” je dejala.
Obnova po ujmah je lahko velika priložnost za gospodarstvo, a načrt obnove ne vključuje seznama razvojnih projektov, je opozorila. Nekatere predvidene ukrepe na GZS pozdravljajo, a opozarjajo, da bi morali veljati že prej. “Vprašati se je treba, kaj pa lahko naredimo za razbremenitev, da se gospodarstvo okrepi in da naravne nesreče jemljemo kot priložnost, da bomo prihodke v državno državno blagajno povečali skozi gospodarsko rast in ne zaradi novih davkov,” je poudarila.
Pozvala je tudi k razmisleku o postopni uskladitvi minimalne plače. Če bi se zvišala v dveh delih, bi to podjetjem po njenih besedah nedvomno pomagalo prebroditi zahtevne razmere. Dvig minimalne plače namreč povzroči tudi postopno zvišanje ostalih plač. “Delovna mesta se že izgubljajo in se bodo s tako politiko samo še bolj,” je dodala.
V osnutku predloga zakona o obnovi, o katerem so na današnjem posvetu razpravljali tudi vodje parlamentarnih strank, je ob začasnem petletnem davku na bilančno vsoto bank v višini 0,2 odstotka (ob zgornji omejitvi 30 odstotkov dobička iz rednega poslovanja) ter delu dobička in bilančnega dobička Slovenskega državnega holdinga kot eden od virov financiranja ukrepov predvideno začasno petletno zvišanje davka od dohodkov pravnih oseb za tri odstotne točke na 22 odstotkov. Za obnovo bi se sicer uporabljala le razlika med prihodki po 19-odstotni stopnji in izplenom od začasno zvišane stopnje.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje