Hepatitis A je bolezen jeter, ki jo povzroča istoimenski virus. Letos je primerov te okužbe v Sloveniji bistveno več kot v prejšnjih letih, 45. Med njimi je 25 pacientov potrebovalo bolnišnično zdravljenje, tudi štirje otroci. Virus se lahko prenaša s tesnimi medosebnimi stiki, pa tudi z okuženo hrano, vodo ali prek umazanih rok.
V ljubljanskem kliničnem centru so letos zdravili precej več bolnikov s hepatitisom A kot v preteklih letih, 25. Lani je bilo okuženih s hepatitisom A, ki so morali v bolnišnico, pet, predlani trije, leta 2019 pa eden. Skupaj so letos potrdili 45 primerov okužb, zelo verjetno pa je (bilo) okuženih več, saj bolezen v več kot polovici primerov poteka brez simptomov in jo okuženi lahko nevede prenašajo naprej.
Virus se je letos februarja k nam domnevno razširil iz sosednje Madžarske. Takrat je Evropski center za preprečevanje in obvladovanje bolezni (ECDC) tam zaznal izbruh bolezni in o tem obvestil pristojne epidemiološke institucije v državah članicah. Med prvimi okuženimi so bili moški, ki imajo spolne odnose z moškimi (MSM). Tudi v Sloveniji naj bi se virus razširil po vrnitvi skupine moških iz Budimpešte.
Kakšni so znaki bolezni?
Kot pojasnjujejo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ), za virusnim hepatitisom A lahko zboli vsak, bolezen pa je nevarna zlasti za starejše, kronične bolnike in bolnike z jetrno okvaro. Hepatitis A je virusno vnetje jeter, katerega glavni simptom je zlatenica. V večini primerov se najprej pojavijo nespecifične težave zaradi vnetja jeter: utrujenost, slabo počutje, bolečine pod desnim rebrnim lokom. Nato se pojavi zlatenica kože (koža se obarva rumenkasto), blato dobi svetlo barvo, urin pa temno. Pri otrocih so simptomi blažji, pri starejših pa hujši.
Več kot polovica okužbo preboleva brez simptomov in zanjo ne ve. Okužba brez simptomov je pogosta tudi pri otrocih. K naglemu širjenju prispeva tudi razmeroma dolga inkubacijska doba, torej čas od okužbe do pojava znakov bolezni. Pri hepatitisu je ta po navadi od tri do štiri tedne, lahko pa je tudi krajša (do 15 dni) ali daljša (do 45 dni), odvisno od imunskega stanja osebe in kužne doze, ki jo človek prejme, navaja NIJZ. Človek je kužen že dva tedna pred pojavom bolezenskih znakov, med prebolevanjem in še dva tedna po pojavu zlatenice, ko se z blatom izločajo velike količine virusov. Tudi tisti, ki ne zbolijo, so pa okuženi, z blatom izločajo viruse, kar je potencialen vir za nove okužbe.
Virus se prenaša s hrano, vodo ali prek umazanih rok, zato je za preprečevanje ključno redno umivanje rok in splošna higiena.
Zdravila za zdravljenje hepatitisa A za zdaj ni, zdravijo ga simptomatsko in bolnikom svetujejo predvsem mirovanje. Bolezen praviloma sama izzveni brez posledic, zapleti na jetrih ali celo odpoved tega organa pa se zgodi v redkih primerih, zlasti pri starejših. Po preboleli bolezni postanemo dosmrtno imuni.
Proti hepatitisu A obstaja cepivo, ki ga obolela oseba lahko prejme tudi po že odkriti okužbi, če jo odkrijejo dovolj zgodaj – v 7 do 14 dneh po zadnjem stiku z okuženim. Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) in večina evropskih držav po navedbah ECDE priporoča cepljenje moškim, ki imajo spolne odnose z moškimi.
Možna okužba s hrano
V zadnjem obvestilu s konca septembra je ECDC zapisal, da so potrdili 303 primere, največ na Madžarskem (161), poleg tega pa še v Avstriji (7), Nemčiji (8), Nizozemski (8), Sloveniji (35), Švedski (8) in Združenem kraljestvu (76). “Doslej zbrani epidemiološki in mikrobiološki podatki kažejo, da je šlo za prenose s človeka na človeka in prek okužene hrane,” so zapisali. “Sumimo, da se je julija 16 bolnikov okužilo v restavraciji na Madžarskem. Nekateri pacienti so povedali, da so jedli mrzlo juho iz zamrznjenega jagodičevja.”
Epidemija te bolezni je pred nekaj meseci prestrašila tudi sosednjo Hrvaško. Bolezen so odkrili med učenci treh šol in njihovimi družinskimi stiki. Domnevno se je izbruh začel na eni od zagrebških šol, kjer je kuhar, ki ni vedel, da je okužen s hepatitisom A, pripravljal obroke hrane za otroke.
Kot piše ECDC, je virus hepatitisa A zelo odporen proti okoljskim vplivom in ga ne moremo uničiti na primer s kislino ali zamrzovanjem, zato je prenos prek hrane pogost način okužbe, higiena pa ključna za njihovo preprečevanje.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!