"Ena bistvenih slabosti NPU, ki se kaže od ustanovitve leta 2010 do danes, je, da si urad želi sam izbirati, kaj bo preiskoval. Tak primer je preiskava v zadevi TEŠ 6, to preiskavo je do konca pripeljala policija v Celju, kar je škandalozno," je ob predstavitvi poročila o nadzoru na NPU dejal notranji minister Aleš Hojs.
Premalo sodelovanja med Nacionalnim preiskovalnim uradom (NPU) in drugimi enotami policije, nejasnosti, komu direktor NPU sploh odgovarja, dve izrazito dolgo trajajoči preiskavi in nedoslednosti pri vnašanju podatkov v evidence, so nekatere osrednje ugotovitve izrednega nadzora nad NPU. Opravil ga je direktorat za policijo in druge varnostne naloge, ki deluje v okviru notranjega ministrstva.
Poročilo je predstavil notranji minister Aleš Hojs, ob tem pa zagotovil, da ta izredni nadzor ne pelje v ukinitev NPU, kot so mu očitali tako v nekaterih političnih kot tudi v policijskih krogih. Prav tako namero o ukinitvi NPU neuradno zanikajo nekateri drugi visoki predstavniki ministrstva in policije. So pa, je povedal Hojs, na NPU potrebne “določene kadrovske prevetritve”.
V predalu več kot pol leta
Izredni nadzor je vključeval pregled evidenc kaznivih dejanj, evidenc oseb, ki jim je bila odvzeta prostost, evidenc uporabe prisilnih sredstev in evidenc identifikacij v obdobju od januarja 2015 do sredine septembra 2020. Kot enega osrednjih problemov NPU poročilo izpostavlja dolgotrajnost preiskav.
Od preko 700 preiskovanih kaznivih dejanj jih po dolgotrajnosti po informacijah N1 izstopa 39. Od teh je v 31 primerih od zaznave kaznivega dejanja do prvega zaključnega dokumenta v preiskavi minilo od dve do štiri leta. V osmih primerih pa celo več kot štiri leta.
Poročilo posebej izpostavlja dve dolgotrajni preiskavi. S prvo je NPU začel februarja 2015, trajala pa je vse do decembra lani. Pri tej preiskavi poročilo po informacijah N1 opozarja na ravnanje pomočnika direktorja NPU leta 2016, ki je, tako ugotovitve nadzora, za pregled osnutka pobude za izdajo odredbe za hišne preiskave potreboval več kot pol leta.
Druga dolgotrajna preiskava, ki jo izpostavlja poročilo, je trajala od oktobra 2014 do februarja 2019, pri čemer je zaradi menjave nosilcev preiskave vmes večkrat mirovala, prvič kar osem mesecev.
Državni sekretar na MNZ Franc Kangler je na tiskovni konferenci omenil, da je eno preiskavo zoper dva znana Slovenca vodilni v policijski enoti držal v predalu več kot sedem mesecev. “Sedem mesecev in 13 dni od operativnega policista ni zahteval dodatnih aktivnosti. Treba se je vprašati, kaj je namen,” je dejal. Na vprašanje, ali to lahko kaže, da je NPU v posameznih primerih deloval politično, je Hojs dejal: “Če sedem mesecev drži preiskavo v predalu, si lahko sami odgovorite. Strokovno je na to vprašanje težko odgovoriti.”
V poročilu o nadzoru se po informacijah N1 ne potrjujejo namigovanja, da naj bi NPU deloval in preiskoval politično motivirano, ugotovljenih pa je kup šlamparij pri delu NPU, pa tudi sistemske pomanjkljivosti.
Da Teša niso preiskovali na NPU, je škandalozno
Po besedah notranjega ministra je ena bistvenih slabosti NPU, ki se kaže od njegove ustanovitve leta 2010 do danes, to, da si urad želi sam izbirati, kaj bo preiskoval. “Eden od takih primerov je preiskava v zadevi TEŠ 6. To preiskavo je do konca pripeljala policija v Celju, kar je škandalozno,” je poudaril Hojs. “NPU ne more biti tako avtonomen, da si bo sam izbiral, kaj bo delal,” je dodal.
Kot smo izvedeli, je sicer kriminalist Mitja Nerat, ki je na celjski policijski upravi vodil preiskavo v zadevi TEŠ 6, po novem zaposlen na Nacionalnem preiskovalnem uradu. To so nam potrdili na policiji, kjer pravijo, da se je prijavil na razpis in da je z delom na NPU začel sredi junija. Po besedah naših virov pa bo tudi na NPU njegova osnovna zadolžitev preiskovanje zadeve TEŠ 6. Ena od preiskav v zadevi TEŠ je sicer trenutno na sodišču.
Podvajanje preiskav
Več uslužbencev policije, s katerimi je nadzorna skupina opravila razgovore, je po informacijah N1 potožilo nad slabim pretokom operativno pomembnih informacij med NPU in drugimi enotami policije. Pretok informacij naj bi po njihovih navedbah potekal le, če je bilo to v interesu NPU. Prav zaradi tega se je že večkrat zgodilo, ugotavlja nadzor, da so se policijske preiskave podvajale, nekajkrat celo v primerih, v katerih so sodelovali tudi tuji varnostni organi.
Prav tako poročilo izpostavlja, da NPU z vnašanjem operativnih informacij v evidenco kaznivih dejanj pogosto zamuja, podatke, tudi o osumljencih, spreminja, jih nepravilno briše iz evidence. To naj bi se največkrat zgodilo v preiskavah gospodarskih kaznivih dejanj. Pri tem je nadzor ugotovil celo kršitve zakona o nalogah in pooblastilih policije. Kot razlog za nepravočasno blokiranje podatkov po poteku roka hrambe naj bi NPU navedel dejstvo, da imajo za to delo samo eno administratorko, ki je preobremenjena.
Nadzor po informacijah N1 še ugotavlja, da je kadrovanje na NPU v nekaterih primerih potekalo mimo javnih razpisov in celo mimo internih objav, čeprav je težnja pridobiti kar najboljše strokovnjake z različnih področij (denimo računalniške strokovnjake) in ne le tiste s policijskim znanjem.
Direktorica NPU odgovarja direktorju kriminalistične policije
Minister Hojs je kot enega od problemov NPU izpostavil tudi, da doslej ni bilo jasno določeno, komu direktor NPU sploh odgovarja. Na ministrstvu so zdaj določili, da odgovarja direktorju kriminalistične policije, osnovo za sistemizacijo pa bodo uredili z zakonom o nalogah in pooblastilih policije, ki je v nastajanju.
Avtorji poročila so opozorili tudi na neustrezen sistem ocenjevanja uslužbencev NPU. Zmotilo jih je, da so skoraj vsi uslužbenci ocenjeni odlično, le redki dobijo oceno dobro, čeprav se na drugi stran postopki vlečejo dolgo časa. “Tak način ocenjevanja ni primeren: vse je odlično, le rezultatov ni,” je dejal Hojs. V dveh dolgotrajnih preiskavah, ki ju izpostavlja poročilo, so bili tako po navedbah notranjega ministrstva vsi udeleženi uslužbenci NPU ocenjeni z oceno odlično, le vodja preiskav je dobil v letu 2018 oceno zelo dobro.
Nepotrebno zavlačevanje pridržanj
Hojs je opozoril tudi, da so bile nekaterim pridržanim osumljencem pri hišnih preiskavah NPU kršene človekove pravice. NPU naj jim ne bi pravočasno vročal sklepov o hišnih preiskavah. Prav tako naj bi osumljence zadrževali dlje, kot je bilo nujno potrebno, kar je po mnenju ministra nesprejemljivo. Na NPU naj bi kot razlog za dolgo zadrževanje navajali pričakovanje, da bodo izvedeli še kaj več. A je neuradno mogoče slišati, da NPU ni nikoli prekoračil maksimalnega časa policijskega pridržanja in da se nihče od osumljencev zaradi tega ni pritožil.
Preiskava Hojsovega nakupa parcele: “Zame je zadeva končana”
NPU je preiskoval tudi nakup gradbene parcele na Obali, ki jo je nekaj slovenskih fizičnih oseb – med njimi Hojs in žena nekdanjega koprskega župana Borisa Popoviča – kupilo od ruskega državljana. Urad ni ugotovil razlogov za sum storitve kaznivega dejanja, o čemer je lani decembra obvestil tožilstvo. “Zgodba je prišla ravno v pravem času, ko sem bil pred interpelacijo. Predložil sem kup dokumentov in dokazal, da nepravilnosti ni bilo. Plačal sem več od zneska, ki se je pojavljal v medijih,” je dejal Hojs in zaključil, da je zgodba zanj končana.
“Problem je tudi v tožilstvu in sodiščih”
Čeprav je bil tokratni nadzor sistemske narave, pa poročilo govori tudi o nekaterih konkretnih primerih preiskav, kot so žilne opornice, Farrokh, Pro Plus … Spomnimo, da je Hojs lani odredil dodatno revizijo teh preiskav NPU, ki se niso končale po pričakovanjih vladajoče stranke SDS. To, da glavni osumljenec v zadevi pranja denarja v NLB ni bil niti identificiran niti zaslišan, je “neverjetno,” je danes dejal Hojs.
Po drugi strani je po njegovih besedah NPU v primeru žilnih opornic opravil svoje delo in predlagal tožilstvu aktivnosti, a je tožilec ocenil, da ni znakov koruptivnih dejanj in ovadbo zavrgel. Po Hojsovi oceni torej dolgotrajnim preiskavam in padcu velikih zadev ne botruje le slabo delo policije, temveč je problem tudi v tožilstvu in sodstvu, torej v celotni verigi.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje