Hudi očitki po posegih na Podutiškem bajerju. Občina: "Nikakor ne gre za šlamastiko"

Podutiški Bajer so v okviru načrtovane preureditve območja v začetku meseca precej izpraznili. Po navedbah Društva za dobrobit živali AniMa, društva Lajka in Društva za zaščito konj in ostalih živali je na območju ostalo le še nekaj plitvih luž, v katerih so številne ribe.

Na težave naj bi opozorila občanka, ki je društvom posredovala tudi fotografije s terena. Na nekaterih mestih je bilo vode tako malo, da so večjim ribam hrbti že gledali iz vode. Če bi se gladina še znižala, bi se voda zaradi visokih temperatur dodatno segrela, hkrati pa bi se zmanjšala količina kisika. To bi lahko privedlo do pogina rib, so 9. septembra na svojih družbenih omrežjih javno opozorila društva.

Zahtevali takojšen ogled in rešitev za ribe

Društva so pristojne pozvala, naj območje čim prej pregledajo in poskrbijo za zaščito preostalih živali. Kot eno od možnih rešitev so omenili tudi strokovno izveden izlov rib in njihovo premestitev v ustrezno vodno okolje.

Od odgovornih so želeli tudi pojasnila o okoliščinah posega. Med drugim jih je zanimalo, kdo je investitor in izvajalec del ter kdo je bil odgovoren za zaščito in morebitno premestitev rib med izvajanjem preureditve.

Prav tako sprašujejo, ali je bil pred izpraznitvijo bajerja pripravljen načrt za izlov oziroma reševanje rib in ali je bilo za poseg pridobljeno ustrezno strokovno mnenje ali soglasje. Od pristojnih pričakujejo tudi pojasnilo, kateri konkretni ukrepi bodo izvedeni, da bi preprečili morebitni množični pogin preostalih rib. "Prijavo smo poslali oziroma posredovali pristojni ribiški inšpekciji, UVHVVR, Zavodu za ribištvo Slovenije ter Mestni občini Ljubljana in Kabinetu župana MOL," so še sporočili iz Društva za dobrobit živali AniMa.

Od pristojnih so nato prejeli pojasnilo glede načrtovanega načina interventnega izlova rib iz Podutiškega bajerja, a v novem zapisu poudarili, da ti niso odgovorili na bistvo njihove prijave, v kateri so opozorili na neposredno nevarnost pogina rib in zahtevali nujno ukrepanje, strokovno izveden izlov ter premestitev živih rib v ustrezno vodno okolje. "V prijavi smo izrecno prosili tudi za podatek, kateri konkretni ukrepi bodo izvedeni še isti dan za preprečitev pogina preostalih rib," so sporočili.

13. septembra, torej štiri dni po prijavi, je bilo stanje na lokaciji še vedno enako. "Iz posnetka je razvidno, da je velik del dna bajerja razgaljen in blaten, voda pa je ostala le v plitvih oziroma omejenih delih. Na več mestih so vidne poginule ribe, nekatere na razgaljenem blatnem dnu, druge v neposredni bližini oziroma v zelo plitvi vodi. Na posnetku ni videti izvajanja izlova ali drugega neposrednega reševalnega ukrepa," so poudarili.

Ponovno so pozvali k pojasnilu, ali je bil odlov v konkretnem primeru izveden pravočasno in na način, ki je dejansko preprečil nepotreben pogin rib.

Mol: Bajer je bil izpraznjen zaradi izvedbe poglobitve

Na Oddelku za varstvo okolja na Mestni občini Ljubljana so nato 21. septembra odgovorili in ponovno pojasnili, da je bil bajer Podutik izpraznjen zaradi izvedbe načrtovane poglobitve v okviru projekta Ureditev mokrotnega gozda in bajerja Podutik, katerega investitor in naročnik je Mestna občina Ljubljana. Gradbeno dovoljenje za ureditev funkcionalnega kompleksa bajer Podutik je bilo MOL izdano 7. aprila letos.

"Poglobitev bajerja je bila potrebna predvsem zaradi slabšanja kakovosti vode. V preteklih letih je bilo ugotovljeno, da je voda v bajerju občasno v evtrofičnem stanju, k čemur med drugim prispevajo velika vsebnost hranil, neposredna osončenost in dolg zadrževalni čas vode, posledica takšnih razmer pa je lahko tudi cvetenje cianobakterij," so sporočili in dodali, da je zato eden od ključnih ciljev projekta izboljšanje kakovosti vode in zmanjšanje evtrofičnosti bajerja, poglobitev pa predstavlja enega od ukrepov za doseganje tega cilja.

Poudarili so, da je bilo treba za izvedbo poglobitve gladino vode predhodno znižati oziroma bajer izprazniti. "Izlov rib je bil izveden v sodelovanju z Ribiško družino Dolomiti, in sicer 6. septembra. Po pojasnilih Zavoda za ribištvo Slovenije je bil izlov izveden po korektnem običajnem postopku, ki se pri sanacijah stoječih vodnih teles uporablja že vrsto let," so povedali.

Kot pravijo, postopek poteka tako, da se vodno telo postopoma prazni, s čimer se ribe usmerijo proti odlovni jami, kjer jih je mogoče varno zbrati in prestaviti. "Zaradi motne vode, mulja ter neravnega dna z manjšimi kotanjami pa lahko posamezne ribe ostanejo neopažene, kar je značilna težava pri vseh podobnih posegih," so razložili.

Prav zato so ribiči, kot pravijo na občini, 9. septembra opravili dodatni pregled območja in odstranili tudi tiste ribe, ki so po prvem izlovu ostale v kotanjah na dnu zadrževalnika. "Nikakor ne gre za nikakršno šlamastiko, gre za ureditev stanja in ustvarjanje boljših pogojev za življenje v vodi," so še poudarili.