Akutne okužbe dihal so v porastu, kar je pričakovano za ta del leta, pravijo na NIJZ. Razmeroma pogoste so tudi okužbe s koronavirusom. Preverili smo, katere različice trenutno krožijo, kakšne simptome povzročajo, kako se zaščititi in kaj storiti, če posumite, da ste okuženi.
Okužbe s koronavirusom so razmeroma pogoste. Preverili smo, katere različice trenutno krožijo, kakšne simptome povzročajo, kako se zaščititi in kaj storiti, če posumite, da ste okuženi.
Kako razširjen je trenutno koronavirus v Sloveniji?
Po podatkih, objavljenih na spletni strani Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ), so v ponedeljek ob 495 hitrih testih in 307 PCR-testih potrdili 175 okužb s koronavirusom. Ocenjeno število aktivnih primerov okužb s koronavirusom je 1.567. Toda ker sledenje okužbam in testiranje ni več obvezno, so omenjene številke podcenjene. “Tisti, ki zbolijo z lažjo obliko covida-19 ali drugo respiratorno okužbo, se ne oglasijo v ambulantah osnovnega zdravstvenega varstva, saj ob prehladu in blagi virozi ne potrebujejo zdravstvenega nasveta ali bolniškega staleža. Ocena, koliko je v celoti covida-19 v slovenski populaciji, je negotova,” so pojasnili na NIJZ.
Največ uradno potrjenih primerov covida-19 je po navedbah inštituta pri starejših od 65 let, sledijo odrasli, relativno malo potrjenih okužb je med šolskimi otroki in mladostniki, kar pa ne pomeni, da covida med njimi ni. Ker resnost in verjetnost neugodnega poteka covida-19 narašča s starostjo, predvidevajo, da je prijav pri otrocih in mladostnikih malo, ker covid-19 prebolijo zlahka, medtem ko starejši potrebujejo zdravstveno oskrbo. Mlajši se tudi ne testirajo ali pa se testirajo sami oziroma jih doma testirajo starši – teh pozitivnih primerov pa sistemsko ne beležijo, dodajajo na NIJZ.
Katere različice koronavirusa trenutno krožijo?
V vseh vzorcih, ki jih je sekvenciral Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano (NLZOH) v zadnjem obdobju, to je od 13. 10. 2023 do 5. 11. 2023, je bila prisotna ena od podrazličic omikrona. Med njimi je bilo največ primerov podrazličic EG.5.1, XBB.1.16.6, EG.10.1., GE.1 in EG.5.1.3.
Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) trenutno obstajajo tri različice virusa, na katere so strokovnjaki pozorni, in sicer XBB.1.5, XXB.1.16 in EG.5. Povrhu obstaja še šest drugih različic, ki jih spremljajo. Pet med njimi je označenih z nižjo stopnjo nevarnosti, medtem ko so za različico BA.2.86 stopnjo povišali in so odtlej nanjo bolj pozorni. Nobene različice trenutno ne uvrščajo med skrb vzbujajoče (ang. variants of concern).
Kateri simptomi so značilni za trenutno različico koronavirusa?
Simptomi so podobni pri vseh različicah omikrona, ki v večini ne povzroča hujše oblike bolezni. EG.5, poimenovan tudi eris, okuži zgornje dihalne poti. Simptomi so zamašen nos in izcedek iz nosu, suho in boleče grlo, kihanje, moker kašelj, glavobol, hripavost, bolečine v mišicah in spremembe v vonju ter drugi simptomi, podobni prehladu.
Nekatera poročila omenjajo še dodaten simptom, značilen za XBB.1.16 (poimenovan arcturus), in sicer konjunktivitis (okužba očesa).
Ali je covid-19 še vedno nevarna bolezen?
Trenutno je veliko okužb s koronavirusom in drugih respiratornih obolenj, zato se na sprejemno ambulanto ljubljanske infekcijske klinike obrača veliko bolnikov, pravi infektologinja UKC Ljubljana dr. Bojana Beović. Po njenih besedah sicer malo bolnikov zboli za “tipično covidno pljučnico”, ki je bila pogosta v času epidemije covida-19. Zdaj gre za ljudi, ki imajo druge bolezni, potem pa dobijo denimo še bakterijsko pljučnico in potrebujejo zdravljenje v bolnišnici, podobno kot pri gripi, je pojasnila.
“Mislim, da smo kar malo pozabili, da je covid-19 resna bolezen, tudi če ne povzroči pljučnice, ki bi zahtevala umetno predihavanje, ima zelo različne, sorazmerno pogoste zaplete,” je opozorila in med njimi naštela tromboze in embolije. Zato Beović svetuje previdnost pri stikih z bolnimi posamezniki. Če ima nekdo bolnega družinskega člana, svetuje, naj ta nosi zaščitno masko.
Komu se priporoča cepljenje?
NIJZ cepljenje proti covidu-19 za letošnjo jesen priporoča oskrbovancem domov za starejše in socialnovarstvenih zavodov, posebej ranljivim kroničnim bolnikom ter starejšim od 65 let. “Cepijo se lahko tudi ostali, ki želijo,” pravijo na inštitutu za javno zdravje.
Ali cepivo ščiti pred trenutnimi različicami koronavirusa?
NIJZ za jesen 2023 priporoča cepljenje s posodobljenim cepivom Comirnaty Omicron XBB.1.5 (Pfizer). V Sloveniji so proti covidu-19 na voljo še mRNK cepivi Comirnaty Original/Omicron BA.4-5 (Pfizer) in Spikevax bivalent Original/Omicron BA.4-5 (Moderna) ter beljakovinsko cepivo Nuvaxovid (Novavax).
“Različica omikron XBB, za katero je prirejeno cepivo, je še vedno prisotna, krožijo pa tudi že nove različice. Glede na laboratorijske podatke je cepivo učinkovito tudi proti tem novim različicam, tako da se ta učinkovitost ohranja kljub spremembam omikron virusa,” opisuje infektologinja dr. Mateja Logar.
Cepivo, narejeno za različico XBB.1.5, sicer ni popolnoma ustrezno za različico EG.5. Gre pa za sorodni različici, obe sta namreč omikron. Tudi ameriški center za nadzor in preprečevanje bolezni (CDC) zato pravi, da poživitveni odmerek trenutno dostopnega najnovejšega cepiva nudi dobro raven zaščite.
Podobno velja za zdravila proti covidu. Najbolj znano je Paxlovid, ki deluje tudi ob okužbah z novimi (pod)različicami.
Kje se lahko cepim?
Cepite se lahko pri osebnem zdravniku oziroma v zdravstvenem domu. Na cepljenje se je v večini zdravstvenih domov treba naročiti. Cepljenje proti gripi in covidu je brezplačno za vse. Letos jeseni se je po podatkih NIJZ v Sloveniji proti covidu (ponovno) cepilo okrog 1.500 ljudi.
Kako dolgo “drži” cepljenje?
“Zdaj je pravi čas za cepljenje,” svetuje infektologinja Logar. Da se zaščita po cepljenju vzpostavi, traja približno 10 dni. “Največjo intenziteto tako gripe kot covida pričakujemo od druge polovice novembra do konca februarja,” pojasnjuje. Tako pri cepljenju proti covidu kot proti gripi bomo zaščiteni približno tri do štiri mesece. “Do recimo konca marca, zagotovo pa bomo še dalj časa zaščiteni proti težjemu poteku bolezni,” pravi.
Sem bolan, slabo se počutim in zdi se mi, da bi lahko imel covid. Kaj naj storim?
Ob pojavu simptomov ali znakov okužbe dihal (predvsem vročina, kašelj, bolečine v žrelu, glavobol) NIJZ svetuje počitek. Izogibamo se stikom z drugimi osebami, še posebej se izogibajmo stikom z ranljivimi skupinami. To so oskrbovanci domov za starejše občane, starejše osebe, kronični bolniki, majhni otroci, nosečnice, osebe z izjemno povečano telesno težo, poudarjajo na NIJZ. Če to ni mogoče, uporabljamo obrazno zaščitno masko. O potrebi po morebitnem testiranju in o nadaljnjem ukrepanju presodi izbrani osebni oziroma lečeči zdravnik, še dodajajo na NIJZ.
Virusi, ki povzročajo akutne okužbe dihal, se prenašajo s kužnimi kapljicami ob kihanju, kašljanju, glasnem govorjenju na razdalji do enega metra. To pomeni, da moramo biti za prenos respiratornih virusov blizu okuženega, da se nalezemo. Z dobrimi higienskimi navadami lahko preprečimo prenos okužb in tako poskrbimo za svoje zdravje in zdravje bližnjih, svetujejo na NIJZ.
Bil sem v stiku z okuženo osebo. Kaj naj storim?
Ob (tesnem) stiku z osebo, pri kateri je bila potrjena okužba z virusom SARS-CoV-2, NIJZ priporoča upoštevanje splošnih higienskih priporočil za zaščito pred okužbo dihal. Ob simptomih ali znakih okužbe dihal se izogibamo stikom z drugimi osebami; izogibamo se tesnim stikom z osebami, ki kažejo znake akutne okužbe dihal; vzdržujemo medosebno razdaljo; izogibamo se dotikanju obraza z neumitimi rokami; poskrbimo za higieno rok, kašlja in kihanja; prezračujemo zaprte prostore ter čistimo površine in predmete, našteva NIJZ.
Živim z nekom, ki ima covid, jaz pa sem negativen oziroma nimam simptomov – moram tudi sam ostati doma?
Covid-19 od aprila tudi v Sloveniji ne velja več za izolacijsko bolezen in je obravnavan enako kot druge okužbe dihal. Razlog morebitnega bolniškega staleža zaradi covida-19 tako ni izolacija, temveč bolezen. Če oseba ob okužbi nima zdravstvenih težav, načeloma ni razloga, da bi ostala doma, razen če se lečeči zdravnik odloči drugače. Priporočljivo pa je, da se okuženi drži že znanih ukrepov za preprečevanje širjenja okužbe. Osebe, ki niso bolne in živijo v istem gospodinjstvu z okuženim, lahko normalno hodijo v službo ali šolo.
Kje lahko dobim teste?
Če imate doma še stare hitre teste, jim je morda potekel rok uporabe. V tem primeru je lahko izhlapela tekočina, v katero namočimo palčko z vzorcem in test ni več uporaben.
Hitri testi pokažejo prisotnost vsake, tudi najnovejših različic. Kupite jih lahko v lekarnah. Lekarniška zbornica Slovenije ob tem opozarja, naj okuženi s koronavirusom ne hodijo v lekarne, v primeru ostalih akutnih okužb dihal pa naj se zaščitijo z masko. V zadnjem času namreč opažajo, da bolni posamezniki obiskujejo lekarne. Vse pa pozivajo, naj si ob vstopu v lekarne razkužijo roke.
Pozitivnim na koronavirus priporočajo, da zdravila zanje prevzamejo zdrave osebe ali pa da pokličejo v lekarno.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje