Menu Item
Inštitut 8. marec toži nekdanjega ministra za notranje zadeve Aleša Hojsa zaradi izjave, ki jo je na Twitterju zapisal lani poleti. Zapisal je, da se je inštitut zapisal v zgodovino "kot tista vladna organizacija, ki je z zavajanjem ljudi uspela, da je na Primorskem in krasu manko vode". Nevladniki od nekdanjega ministra želijo odškodnino v višini tri tisoč evrov "zaradi širjenja laži o inštitutu in ostalih organizacijah, ki so sodelovale pri referendumu za vodo". Hojs je v odzivu za N1 očitke inštituta zanikal, tožbo pa ocenil kot "neke vrste politični pritisk".
Inštitut 8. marec je vložil tožbo zoper nekdanjega notranjega ministra Aleša Hojsa zaradi širjenja laži in blatenja, pojasnjujejo v inštitutu.
Tožbo so vložili zaradi Hojsove izjave o požarih na Krasu in pomanjkanju vode, ki jo je na Twitterju zapisal lani poleti. Takrat se je Aleš Hojs odzval na fotografijo zdajšnje predsednice republike – takrat še kandidatke – Nataše Pirc Musar. Slednja je ob fotografiji v majici v podporo inštitutu med drugim zapisala: “Podlo in nedostojno je, da nekdanja oblast, ki je zasluženo ni več, Inštitut 8. marec označuje za krivega za požare na Krasu.”
Na njeno objavo se je odzval nekdanji notranji minister in zapisal, da inštitut ni bil označen za krivega za požare, ampak da se je v zgodovino zapisal kot “tista nevladna organizacija, ki je z zavajanjem ljudi uspela, da je na Primorskem in Krasu manko vode”.
Podlo in nedostojno,a tej kandidatki lastno je,da nekdanji oblasti podtika nekaj,kar nikoli ni počela. @8marec nikoli ni bil označen za krivo za požare na Krasu,bo pa vedno zapisan v zgodovino kot tista NVO,ki je z zavajanjem ljudi uspela,da je na Primorskem in Krasu manjko vode https://t.co/d4TKADOAqg
— Aleš Hojs (@aleshojs) July 24, 2022
Da je bila ta izjava kaplja čez rob, menijo v Inštitutu 8. marec. Direktorica Nika Kovač je na novinarski konferenci pojasnila, da v zadnjih dveh letih številni na vodilnih funkcijah širijo laži, ki le podpihujejo sovraštvo. “Verjamemo v spoštljivo in korektno komunikacijo, tudi ko se ne strinjamo. Ne želimo si družbe napadov na ulicah, žalitev in grozilnih pisem. Želimo strpnost in solidarnost,” je poudarila in dodala, da to lahko zgradijo le z lastnim zgledom in jasnim postavljanjem meja. Zato so zoper Aleša Hojsa vložili tožbo zaradi širjenja laži tako o inštitutu kot o ostalih organizacijah, ki so sodelovale v kampanji, povezani z referendumom za vodo.
Za N1 se je odzval Aleš Hojs. “Očitki Inštituta 8. marec ne držijo, v zapisu namreč ni bilo nobenih laži. Tožbo ocenjujem kot neke vrste politični pritisk. Očitno bodo sedaj preko sodišč skušali ustaviti svoje politične tekmece. V tem trenutku namreč ne smejo protestirati proti temu, kar počne aktualna vlada, zato pač vlagajo tožbe proti tistim, ki so jim neljubi,” je pojasnil.
Ena izmed najhujših obtožb v takratnem obdobju, tako Kovač, je bila: “Da zaradi vodnega referenduma ni bilo vode za gašenje požarov na Krasu.” To je trdil Aleš Hojs, izjavo pa so kasneje povzeli tudi nekateri drugi politiki.
Po njenih besedah so “izkoristili grozljivo tragedijo in stisko ljudi za nabiranje političnih točk, lagali so o inštitutu in blatili naše ime. Izjava je sprožila tudi številne verbalne napade na predstavnike nevladnih organizacij”, je nekaj razlogov naštela Kovač. “Za tožbo smo se odločili, saj verjamemo, da je širjenju laži treba postaviti mejo,” je dejala in dodala, da gre za odškodnino s simbolnim zneskom. V inštitutu od Hojsa zaradi nematerialne škode želijo znesek v višini tri tisoč evrov.
Tudi okoljski pravnik Aljoša Petek je poudaril, da morajo politični funkcionarji spoštovati kulturni dialog. Pomembno je, na kakšen način se izražajo, njihove trditve pa, da morajo biti podkrepljene z dejstvi.
Novela zakona o vodah, ki jo je pripravila vlada, katere del je bil tudi Aleš Hojs, je po njegovih besedah predvidevala ne le poseg v priobalna zemljišča in vodna zemljišča, temveč je predvidevala tudi gradnjo objektov za predelovanje nevarnih snovi, odpadkov … Gre za nesporen vpliv na vode, meni Petek. Dodal je, da zdaj obstaja zakon o vodah, ki je zadnjih 30 let politikom omogočal, da preskrbi državljane s pitno vodo.
Obenem v zakonu, ki ga je nekdanja vlada želela spremeniti, “kristalno jasno piše, da je na vodnih in priobalnih zemljiščih dopustno graditi objekte javne in komunalne infrastrukture, v kar spada zagotavljanje čiste pitne vode.” “Obtoževanje nekdanjega ministra govori o diametralno drugačnih dejstvih, ki so nepodprta z resničnostjo. Vsako laganje in natolcevanje o tem, da je referendum omejil dostop do pitne vode ali gradnjo objektov za zagotavljanje vode, je ne le neresnično, ampak absurdno. Še posebej s pozicije moči, državnega funkcionarja. Tovrstna dejanja so nesprejemljiva,” je pojasnil Petek.
Po besedah odvetnice inštituta Neve Čokrt je namen tožbe v prvi vrsti preprečiti blatenje, navajanje neresničnih dejstev na družbenih omrežjih, katerih namen je diskreditacija nevladnih organizacij, v tem primeru Inštituta 8. marec. Tožbo so podprli tudi v Pravni mreži za varstvo demokracije, rekoč, da imajo nevladne organizacije pomembno vlogo pri nadzoru oblasti. “Zato so protipravni napadi na nevladne organizacije napad na demokracijo,” je povedala predstavnica pravne mreže Anuška Podvršič.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje