Marta Kos brez podpore SD, Golob ocenjuje, da je Kučan ustrelil kozla

Slovenija 28. Jun 202207:26 > 13:2917 komentarjev
Delite:
Marta Kos
Foto: Foto:Žiga Živulović jr./Bobo

V zadnjih dneh se vrstijo uradne najave predsedniških kandidatur; danes je pred novinarje stopila Marta Kos, podpredsednica največje parlamentarne stranke. Ta je sicer pred tednom dni za N1 že razkrila, da se bo podala v predsedniško tekmo, zdaj pa je sporočila, da bo kandidirala s podporo stranke Gibanje Svoboda. To pomeni, da se za razliko od odvetnice Nataše Pirc Musar in psihoanalitičarke Nine Krajnik, ki sta tudi že javno naznanili kandidaturo, v predsedniško tekmo ne bo podala s podpisi volilcev. Na novinarski konferenci je Marta Kos izrazila željo, da bi njeno kandidaturo podprli tudi koalicijski stranki SD in Levica, a očitno vsaj podpore Socialnih demokratov ne more pričakovati.

“Danes stojim tukaj, ker želim Sloveniji in svetu najaviti, da bom kandidirala za prvo predsednico Republika Slovenije.” S temi besedami je podpredsednica Gibanja Svoboda Marta Kos tudi uradno najavila kandidaturo za predsednico države. Ob tem je napovedala, da želi Sloveniji povrniti ugled in spoštovanje v Evropi in v mednarodnih odnosih. “Vemo, kaj nas tare, bega in plaši: negotove zdravstvene razmere, ostrina časa, kruta vojna. Vemo pa tudi, kaj zmoremo in kako lahko zmagamo. Ponosni smo na tisto, kar dobro opravimo, zaupamo v sodelovanje, v nežno prijaznost in solidarnost,” je svojo vizijo pojasnila Marta Kos. Predstavila se je kot “predstavnica tistih naprednih sil, ki so po dveh težkih letih nazadnjaštva vrnile ljudem dostojanstvo in zaupanje v prihodnost”. Napovedala je, da bo v primeru izvolitve za predsednico države, “še naprej glas tiste civilne družbe, ki stavi na solidarnost, skupno dobro in državljanski pogum”.

Če bo izvoljena za predsednico republike, bo odstopila z mesta podpredsednice Gibanja Svoboda, svoje članstvo v stranki pa bo zamrznila. Marta Kos pa ne skriva želje, da bi jo podprli tudi ostali dve koalicijski stranki – Levica in SD –  ter čim širša javnost. A vsaj podpore Socialnih demokratov očitno ne bo dobila, saj ti načrtujejo, da bodo na predsedniških volitvah nastopili s svojim kandidatom. Kot je dejala predsednica Socialnih demokratov Tanja Fajon, se za stranko s takšno tradicijo in lokalno mrežo, kot ju ima SD, spodobi, da ima na predsedniških volitvah svojega kandidata oziroma kandidatko. Tako je bilo po njenih besedah tudi vedno v preteklosti. “O tem se intenzivno pogovarjamo in verjamem, da bomo našli dobrega svojega kandidata,” je poudarila Fajon.

Marta Kos
Foto : Foto:Žiga Živulović jr./Bobo

Med glavne izzive in naloge, ki jo čakajo v primeru izvolitve, je Marta Kos uvrstila boj za javno televizijo, za zeleno Slovenijo, za dosledno spoštovanje demokracije ter za takšno Slovenijo, v kateri bo poskrbljeno tudi za najšibkejše in preslišane. “Prihodnosti bomo skupaj kos,” je dejala podpredsednica Gibanja Svoboda, te besede pa naj bi postale tudi slogan njene predsedniške kampanje.

“Rada bi bila predsednica države, v kateri te policist pozdravi s prijaznim pozdravom, ker si vsi skupaj prizadevamo za varno življenje. Rada bi bila predsednica države, v kateri boste moški največji zavezniki žensk, saj bomo le tako korakali proti resnični enakosti spolov. Rada bi bila predsednica republike, v kateri bomo umetnost in kulturo razvijali enako zavzeto kot znanje. Rada bi, da ima vsak otrok enake možnosti, da je ljubljen in izobražen, ker za lepo prihodnost potrebujemo oboje,” je naštevala Kos.

Na vprašanje o kandidaturi Nataše Pirc Musar pa je Kos dejala, da bosta s Pirc Musar še naprej sodelovali pri projektu Ona ve, ki sta ga skupaj ustanovili, saj je ta preveč pomemben, da bi zaustavili aktivnosti. “Spoštujem vsakogar, ki se odloči za kandidaturo za predsednika republike. To je nekaj posebnega in vsi kandidati lahko prispevamo k popravljanju tega, kar je v zadnjih letih škripalo,” je še povedala Kos in izrazila pričakovanje, da bo tudi predsedniška tekma potekala v znamenju dvigovanja politične kulture.

Robert Golob
Foto : N1

Tudi po besedah prvaka Gibanja Svoboda Roberta Goloba, ki je Marto Kos kot najboljšo kandidatko za predsednico republike ocenil že na včerajšnjem digitalnem kongresu stranke, bo predsedniška kampanja priložnost, da politiki pokažejo drugačno politično kulturo.  Prav tako je po njegovem prepričanju napočil čas, da Slovenija dobi prvo predsednico države. “Kampanja lahko poteka v prijaznih tonih. Sam cenim Natašo Pirc Musar in z njeno kandidaturo nimam nobene težave. Ker se moram odločiti, pa bom podprl Marto Kos,” je povedal Golob. Ob tem je dodal, da bo Gibanje Svoboda za vodenje države predlagalo le eno kandidatko, torej Marto Kos. S tem je zavrnil možnost, da bi s podporo njihove stranke kandidiral tudi Ivo Vajgl, ki so ga kot kandidata za predsednika republike podprli organi stranke SAB, katere pripojitev h Gibanju Svoboda je v polnem razmahu.

Marta Kos in Robert Golob
Foto : Foto:Žiga Živulović jr./Bobo

Kako pa gleda na to, da bodo v primeru, če bo izvoljena za predsednico republike, predstavniki Gibanja Svoboda na vseh treh najvišjih položajih v državi, smo povprašali Marto Kos.  Spomnimo, da je to kot sistemsko nesprejemljivo in kot enega od razlogov za podporo Nataši Pirc Musar za N1 pred dnevi izpostavil prvi predsednik samostojne Slovenije Milan Kučan. Kos je dejala, da so volivci  Gibanju Svoboda na volitvah izkazali zelo močno podporo, zato je Robert Golob postal premier, mesto predsednika državnega zbora pa je bilo sprva ponujeno stranki SD, ki je to funkcijo zavrnila. “Če bom izvoljena za predsednico države, bom delala v dobro vseh državljanov. V največji ponos mi je, da o tem ne odloča Robert Golob, ne odloča naš podmladek (člani podmladka Gibanja Svoboda so sicer Kos danes pospremili na novinarsko konferenco, op.av.), ne odloča stranka Gibanje Svoboda, ampak odločajo volivci,” je dodala.

Golob: Mogoče tudi Kučan včasih ustreli kozla

Robertu Golobu pa se zdijo Kučanovi  pomisleki “iz trte izviti”. Izpostavil je, da je bil tudi Janez Drnovšek, ki je bil po Golobovi oceni najboljši predsednik države doslej, predsedniški kandidat tedaj največje vladne stranke LDS.  “Škoda, da je te pomisleke izrekel bivši predsednik države, ki je bil, preden je kandidiral za predsednika republike, sicer predsednik zveze komunistov.  Sam nekdanjega predsednika Milana Kučana spoštujem, mogoče pa tudi on včasih ustreli kakšnega kozla,” je dejal Golob.

Povedal je še, da bo Gibanje Svoboda v kampanji Marti Kos nudilo vso podporo, za katero bo ocenila, da jo potrebuje, da pa to ne bo kampanja stranke, ampak  kandidatke za predsednico republike. Izrazil je željo, da bo Marta Kos, če bo postala predsednica Slovenije, postavila “moralni kompas”, kakršnega je kot predsednik države postavil Drnovšek.

Kdo vse se podaja v predsedniški boj in kdo še razmišlja o kandidaturi?

Štiri mesece pred predsedniškimi volitvami (točnega datuma volitev predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič sicer še ni določila) smo priča prvim uradnim najavam predsedniških kandidatur. Prejšnji teden je to storila odvetnica in nekdanja informacijska pooblaščenka Nataša Pirc Musar, včeraj pa psihoanalitičarka in doktorica filozofije Nina Krajnik. Obe sta poudarili, da bosta kandidirali kot neodvisni kandidatki, torej s podpisi najmanj pet tisoč volilcev.  Da se namerava v predsedniško tekmo podati kot kandidatka Gibanja Svoboda, pa je pred tednom dni za N1 razkrila podpredsednica največje parlamentarne stranke Marta Kos. V predsedniško tekmo se želi podati tudi glasbenik Gregor Bezenšek, ki namerava kandidirati kot neodvisni kandidat.

Drnovšek edini, ki je kandidiral zgolj kot kandidat politične stranke

Letošnje predsedniške volitve bodo sedme v samostojni Sloveniji. Po dvakrat sta zmagala Milan Kučan (leta 1992 in 1997) in Borut Pahor (2012 in 2017), enkrat pa Janez Drnovšek (leta 2002) in Danilo Türk (2007). Edini predsednik države doslej, ki je kandidiral zgolj kot kandidat politične stranke in torej ni zbiral podpisov volilcev, je bil Drnovšek – pod njegovo kandidaturo se je podpisalo 34 poslancev LDS. Milan Kučan je obakrat kandidiral kot neodvisni kandidat brez podpore strank – leta 1992 je zbral kar 43.834 podpisov volivcev. Borut Pahor se je leta 2012 odločil za kombinacijo – bil je kandidat SD in skupine volilcev, podporo pa mu je izrekla še Državljanska lista Gregorja Viranta. Pet let kasneje je Pahor kandidiral s podporo volilcev, med katerimi  pa je bil kot prvi podpisan Dejan Židan,  takratni  prvak Socialnih demokratov, ki so podpirali Pahorjevo kandidaturo. Tudi Danilo Türk se je leta 2007 na predsedniške volitve podal s podpisi volilcev, podporo pa so mu primaknile še SD, Zares in Desus.

Kučan je tako leta 1992 kot leta 1997 slavil že v prvem krogu predsedniških volitev (na prvih volitvah je dobil 63,9 odstotka glasov, pet let kasneje pa 55,6 odstotka glasov). Ostalim dosedanjim predsednikom republike absolutne večine glasov v prvem krogu ni uspelo zbrati in jih je torej doletel še drugi krog volitev. Drnovšek je v njem s 56,5 odstotka glasov premagal drugouvrščeno iz prvega kroga Barbaro Brezigar, ki je kandidirala s podpisi volilcev, podprli pa sta jo tudi stranki SDS in NSi. Danilo Türk se je leta 2007 v drugem krogu spopadel s takratnim evropskim poslancem Lojzetom Peterletom. Slednji je v prvem krogu zbral celo večji delež glasov kot Türk, in sicer 28,7 odstotka, saj so se glasovi levosredinskih volilcev enakomerno porazdelili med Türka (24,5 odstotka) in Mitjo Gasparija (24,1 odstotka). V drugem krogu pa je Türk Peterleta – slednji je kljub podpori takratnih vladnih strank NSi, SDS in SLS prav tako kandidiral s podpisi volilcev –  z 68 odstotki glasov krepko nadigral. Peterle sicer slovi kot kandidat, ki je doslej najbolj zgodaj napovedal predsedniško kandidaturo – to je storil kar leto dni pred volitvami.

Pet let kasneje Türku ni uspelo dobiti še enega mandata predsednika republike; v drugem krogu ga je močno premagal Borut Pahor, ki je zbral kar 67,4 odstotka glasov. Pahor je na funkciji predsednika države ostal deset let – na zadnjih predsedniških volitvah je bil v drugem krogu za dobrih šest odstotnih točk uspešnejši od prvaka LMŠ Marjana Šarca.

Število kandidatov na predsedniških volitvah se je v preteklosti gibalo od sedem (leta 2007) do devet (leta 2002 in leta 2017). Odstopalo je leto 2012, ko so se pomerili zgolj trije kandidati: poleg Pahorja in Türka še Milan Zver, ki je kandidaturo vložil s podpisi 30 poslancev SDS in NSi. Pred predsedniškimi volitvami so se sicer običajno pojavljali tudi nekateri, ki dlje od želje po kandidaturi niso prišli – podpore strank niso imeli, pet tisoč podpisov volilcev pa ni tako lahko zbrati. Tako na primer pred petimi leti potrebnega števila podpisov volilcev ni uspelo zbrati tedanjemu veleposlaniku v Skopju Milanu Jazbecu. Dušan Mihajlovič je pred dvajsetimi leti na republiško volilno komisijo vložil kandidaturo za predsednika republike, podprto samo z enim podpisom volivca. Estradnik in mojster samopromocije Damjan Murko je pred zadnjimi predsedniškimi volitvami razglasil, da je pet tisoč podpisov volilcev sicer zbral, da pa od predsedniške bitke odstopa, saj da je bil deležen več groženj in da v življenju meri višje od predsedniške funkcije.

Vse do zadnjih predsedniških volitev leta 2017 je za vodenje države kandidiralo le malo žensk: leta 1997 in leta 2012 med osmimi oziroma tremi kandidati ni bilo nobene, leta 2002 se je v predsedniško tekmo podala ena, leta 1992 in leta 2007 pa po dve. Pred petimi leti se je razmerje spremenilo: pomerili so se štirje kandidati in pet kandidatk. Vendar se je doslej v drugi krog predsedniških volitev uspelo uvrstiti le eni kandidatki: Barbari Brezigar pred dvajsetimi leti. Sodeč po dosedanjih napovedih pa bodo jesensko predsedniško tekmo pomembno krojile prav ženske. Pirc Musar in Marta Kos sta v preteklih dneh že izpostavili, da je čas, da Slovenija dobi prvo predsednico države in da sta prepričani, da se bo to tudi zgodilo.

Spremljajte N1 na družbenih omrežjih FacebookInstagram in Twitter

Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.

Komentari

Vaš komentar