Ko je iz srbskega juga prišla novica o udarniški akciji niških kirurgov in zdravstvenih delavcev, ki so brez plačila kar 12 vikendov operirali zato, da bi skrajšali čakalne dobe za operacije srca in ožilja, je to v Sloveniji naletelo na zelo velik odziv. Razumljivo, saj so čakalne dobe kljub temu, da je zdravstvo v Sloveniji že nekaj časa tema številka ena, še vedno izjemno velik problem. Šef kirurgov iz Niša zaradi dosežka njegove ekipe, ki ga je opazil celo direktor Svetovne zdravstvene organizacije, naravnost poka od ponosa. Prijelo se jih je ime "heroji juga". Mi pa smo z vprašanjem, ali bi lahko v imenu skrajševanja čakalnih dob takšno udarniško akcijo zdravnikov videli tudi pri nas, izzvali zdravniška združenja in slovenske bolnišnice. In kakšni so njihovi odgovori?
Na velik odziv je v Sloveniji naletela novica, da je na Kliniki za kardiokirurgijo v Nišu v Srbiji ekipa zdravnikov in drugih zdravstvenih delavcev brez plačila delala 12 zaporednih vikendov in dosegla cilj: čakalnih dob za operacije srca in ožilja ni več.
“Ker delo ob koncih tedna ni bilo plačano, so dokazali, da so pomembnejše stvari od denarja – in to je skrb za bolnika,” je povedal vodja klinike Dragan Milić in poudaril, da je zelo ponosen na osebje klinike. Mlađan Golubović, eden od zdravnikov, ki jih je srbska javnost poimenovala “heroji juga”, pa je za N1 pojasnil, da so imeli pred očmi le željo, da nihče več ne bi umrl med čakanjem na operacijo. In dodal: če bo treba, bomo čez vikende še delali.
Novica je segla tudi zelo daleč preko srbskih meja. Požrtvovalnim zdravstvenim delavcem je namreč med drugim na Twitterju čestital celo direktor Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) Tedros Adhanom Ghebreyesus.
Poudaril je, da pravočasne operacije rešujejo življenja.
Nas pa je zanimalo , ali bi lahko kakšno takšno udarniško akcijo zdravnikov v imenu skrajševanja čakalnih dob videli tudi v Sloveniji, kjer so čakalne dobe prav tako velik problem. S tem vprašanjem smo izzvali slovenska zdravniška združenja in bolnišnice.
Bolnišnica Celje: Mi od zaposlenih takšne pobude nismo prejeli
Še najbolj neposredni so bili v celjski bolnišnici, kjer pravijo, da je za takšen način skrajševanja čakalnih vrst, kot so ga izvedli v Nišu, potreben konsenz vseh, ki sodelujejo pri izvajanju teh zdravstvenih storitev.
Spomnimo, da so niški kirurgu delali 12 vikendov ne da bi za to zahtevali karkoli; delali so brez (dodatnega) plačila.
“V naši bolnišnici čakalne dobe skrajšujemo na številnih in različnih področjih, v njihovo izvajanje pa je vključeno veliko število zaposlenih. Kolikor razumemo, je pobuda za takšno delo v Nišu prišla iz vrst samih izvajalcev in ne vodstva klinike. Ker so se zaposleni sami odločili za takšno delo, je bila ideja uresničljiva. Vodstvo naše bolnišnice podobne pobude iz katerega od bolnišničnih oddelkov zaenkrat ni prejelo,” pravijo v bolnišnici Celje.
Kar je mogoče razumeti, da bi takšno udarniško akcijo torej lahko izvedli, če bi se zdravniki in zdravstveno osebje odločilo slediti zgledu kolegov iz Niša.
Mladi zdravniki Slovenije na drugi strani opozarjajo, da “glede na rezultate ankete, ki smo jo izvedli maja 2022, mladi slovenski zdravniki to že počnemo – po eni strani z neplačanimi nadurami, po drugi strani s propadlim dopustom”. Kot kažejo rezultati te ankete, se je več kot trem četrtinam mladih zdravnikov že zgodilo, da za delo preko rednega delovnega časa niso bili plačani, eni tretjini pa se to dogaja vsak teden ali še bolj pogosto.
Mladi zdravniki pravijo, da jim ne propadajo le nadure, ampak tudi redni letni dopust. “Skoraj polovici (48 odstotkov) sodelujočih v anketi se je že pripetilo, da jim je propadel del letnega dopusta, ker ga niso mogli koristiti, pri petini (19 odstotkov) ni šlo zgolj za kak dan, pač pa za velik del odmerjenega letnega dopusta.”
In UKC Ljubljana? “Čakalnih dob ne krajša denar, pač pa dobra volja ljudi”
“Požrtvovalno delo kolegov iz Niša kot prizadevanja zaposlenih v UKC Ljubljana dokazujejo, da čakalnih vrst ne bomo uspeli skrajšati z denarjem, ampak z dobro voljo ljudi,” pa odgovor na naš izziv zaokrožijo v največji slovenski bolnišnici, v UKC Ljubljana.
Pravijo namreč, da na njihovem kliničnem oddelku za kirurgijo srca in ožilja (čakalne vrste prav za operacije srca in ožilja so namreč skrajšali na kliniki v Nišu; op.a.) že desetletje poteka program za skrajševanje čakalnih dob, “v okviru katerega vabimo čakajoče bolnike na operativne posege tudi ob sobotah in nedeljah, ko drugje opravljajo le urgentne operacije”.
Dodajajo, da poleg tega ves čas poteka tudi redni program, ki teče od ponedeljka do petka od 8. do 20. ure, obenem pa da njihovi kirurgi rešujejo še urgentne primere in sodelujejo pri transplantacijah. “Glede na to, da so naše posteljne kapacitete ves čas zapolnjene, delati več kot toliko pravzaprav ni mogoče” še pojasnjujejo v UKC Ljubljana.
In zdravniška zbornica, ki ji predseduje Bojana Beović? Tam so na naš izziv odgovorili, da so zdravniške organizacije večkrat predlagale rešitve za skrajševanje čakalnih vrst, ki pa niso odvisne samo od zdravnikov, pač pa od dela, prisotnosti in sodelovanja vsega osebja v zdravstvu. “Kljub temu, da so zdravniki nosilci dejavnosti, nimajo možnosti ključnega vpliva na organizacijo svojega dela,” pravijo v zbornici in opozarjajo, da se izvajalci zdravstvene nege že leta soočajo s pomanjkanjem kadra, ki onemogočajo večji obseg zdravstvenih storitev v bolnišnicah.
“Ne glede na številna opozorila, se organizacija dela in zagotavljanje pogojev dela ni izboljšalo, prav nasprotno, zdravstveni zavodi se zaradi nekonkurenčnih pogojev dela soočajo z nadaljnjimi odhodi osebja, kar onemogoča večji obseg opravljenih storitev,” na naš izziv odgovarjajo v zdravniški zbornici. Kot enega od primerov pa so v zdravniški zbornici na naše vprašanje o zgledu kirurgov iz Niša navedli vsakoletni dan odprtih vrat zobozdravniških ambulant, ko zobozdravniki ponudijo brezplačen nasvet.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje