Ljubljana bo pozimi na toplem, je po poročanju STA danes na redni predvolilni novinarski konferenci zagotovil ljubljanski župan Zoran Janković, ki še naprej zagovarja zagon plinske enote Energetike Ljubljana v tej ogrevalni sezoni, ko si sicer Evropska unija - in tudi Slovenija - prizadevata za zmanjšanje porabe plina. Pa čeprav ima Energetika Ljubljana naročene količine premoga za še eno sezono, ki jih z ladjo pripeljejo novembra in januarja.
Ljubljanski župan Zoran Janković je danes dejal, da se okoli 61 tisoč oziroma 48 odstotkov stanovanj v Ljubljani ogreva prek vročevoda in zanje glede ogrevanja ne bo problem.
“Za celotno ogrevalno sezono, pa je lahko mrzlo od oktobra do maja, imamo zadosti virov za vročevod,” je dejal. Uporabo biomase za ogrevanje bodo povečali na 20 odstotkov, za nekaj več kot mesec dni je tudi obstoječih zalog premoga, na poti je še ladja s 145 tisoč tonami premoga iz Indonezije, januarja pa prihaja nova ladja z enako količino.
Mali v evropskem, veliki v slovenskem merilu
Janković je torej povedal, da bi Energetika Ljubljana lahko zimo prestala s proizvodnjo toplote iz biomase in premoga. A kot smo na N1 v zadnjem mesecu večkrat pisali, pravkar po več letih končuje izgradnjo plinsko-parne enote. Ljubljanski župan je danes dejal, da na poskusni zagon računa v oktobru, ko bo tudi znano, kaj bo z dobavo plina.
Zagon te enote pa postaja vprašanje, ki presega interese Energetike Ljubljana in ljubljanske občine. Prihaja namreč v času, ko si Evropska komisija ob precej zmanjšanih dobavah plina iz Rusije in tudi grožnji popolne prekinitve dobav prizadeva, da bi zmanjšala porabo plina. Tudi Slovenija se je v prejšnji teden potrjeni uredbi zavezala k 15-odstotnem zmanjšanju porabe plina v tej ogrevalni sezoni (do konca marca prihodnje leto).
Medtem ko v Energetiki Ljubljana pravijo, da se glede prehoda na plin še niso odločili, Janković javno ves čas našteva argumente, zakaj bi po njegovem Ljubljana morala zagnati nov enoto. Danes je denimo dejal, da je Energetika Ljubljana z evropskega vidika majhen porabnik. “Mi za Ljubljano potrebujemo 170 milijonov kubičnih metrov plina, kar pomeni, da smo glede na evropsko porabo v tej količini drobiž.” Pri tem povejmo, da je Energetika Ljubljana – in tudi Slovenija – z vidika cele EU seveda majhen porabnik, saj je majhna država. Težko pa bi rekli, da je nova enota ‘drobiž’ z nacionalnega vidika, saj bo polni zagon letno porabo Slovenije (zdaj okoli milijardo kubičnih metrov) povečal za 15 odstotkov.
Konec meseca k Brežanu
To je potrdilo tudi ministrstvo za infrastrukturo, ki priznava, da je prehod Energetika Ljubljana na plin “pomembna dodatna okoliščina, o kateri se bo potrebno posebej dogovoriti“. Trenutno je sicer vlada na dopustu, časa pa zmanjkuje, saj namerava Energetika Ljubljana prihodnji mesec zakupiti plin. Tega, kdo se bo dogovarjal, s kom in kdaj, nam na ministrstvu niso povedali.
Danes pa je Janković dejal, da se bo konec meseca sestal z okoljskim ministrom Urošem Brežanom (na spodnji fotografiji). Pri njem bo iskal “pomoč pri manjšanju finančnega bremena kuponov za emisije toplogrednih plinov pri uporabi premoga in pri določitvi energentov za ogrevanje z vročevodom”.
Dodajmo, da je sicer Janković pred volitvami javno podprl kasnejšo zmagovalko Gibanje Svoboda, aktualnemu premierju Robertu Golobu pa napovedal dva mandata na tem položaju.
So redukcije res problem industrije?
Energetika Ljubljana ima sicer na mizi že tri ponudbe za dobavo plina. Za kakšne količine in po kakšni ceni, ne povedo. Prav tako ne povedo, kolikšna bi bila jeseni cena daljinske toplote, proizvedene iz premoga (ceno tega že imajo, saj je naročen), in kolikšna ob prehodu na plin (za katerega prav tako že imajo ponudbe trgovcev, na podlagi katerih bi lahko ocenili proizvodno ceno). To bi omogočilo primerjavo stroškovnih obremenitev za prebivalce.
Cene javno ne pove niti Janković. “O cenah je prezgodaj govoriti, ker ne vemo, kaj se bo dogajalo,” je dejal danes. Ves čas pa poudarja, da imajo količine zagotovljene: če bo plina premalo, bodo uporabo zmanjševali v industriji in ne pri gospodinjstvih.
Ta argument je sicer, dodajmo, pomirjujoč le na prvo žogo. Kaj bi se v primeru redukcij zgodilo, bi seveda lahko vedeli le, če bi jih izkusili, a informacije iz industrije kažejo, da bi ta le težko zmanjšala porabo plina brez sočasnega zmanjšanja proizvodnje. S prehodom na alternativne energente lahko po oceni Agencije RS za energijo prihrani šest odstotkov letne porabe plina, več pa ne. Dolgotrajne redukcije bi lahko na dolgi rok prinesle zmanjšanje potreb po delovni sili in odpuščanja. Težave industrije bi s tem seveda občutilo tudi prebivalstvo.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje