Slovenski gorniški klub Skala je danes v Ljubljani pripravil slovesnost v počastitev stote obletnice delovanja skalašev na Slovenskem. Zbrane je nagovoril premier Janez Janša, ki je dejal, da smo se Slovenci s Skalo enakovredno pridružili naprednemu evropskemu delovanju v gorah.
Slovenski gorniški klub Skala je zveza gorniških klubov in drugih društev, ki se ukvarjajo z gorništvom in sorodnimi dejavnostmi v gorskem svetu, kot so alpinizem, plezanje, turno smučanje, alpinistično smučanje, ledno plezanje, pohodništvo, sankanje, soteskanje, gorsko jadralstvo, gorsko kolesarstvo. Te dejavnosti je omenil tudi predsednik vlade Janez Janša in dejal, da člani Skale niso pozabili niti na družabno plat življenja. “Skala je bila demokratična in domoljubna organizacija velikih duhov tistega časa,” je povzel.
Začetki gorništva na slovenskem segajo v 2. februar 1921, ko je bil v Ljubljani ustanovni občni zbor Turistovskega kluba Skala, ki se je novembra 1940 preimenoval v Alpinistični klub Skala. Septembra 1995 je bil kot moralni naslednik ustanovljen Slovenski gorniški klub dr. Henrik Tuma, junija 1997 pa še današnji Slovenski gorniški klub Skala – zveza gorniških klubov.
Na dogajanje pred sto leti se je spomnil predsednik Tonč Žunter. Ustanovni člani Turistovskega kluba Skala se niso imeli za turiste, pač pa za tiste, ki se odpravljajo na zahtevne visokogorske ture, je pojasnil. Skalaši so zagovarjali idejo elite, vendar ne v smislu premožnosti ali družbenega ugleda, pač pa v smislu maloštevilnega in izjemnega članstva. “Biti član Skale je bilo čast, gorništvo pa način življenja,” je dejal.
Zbrane je nagovoril tudi Predsednik Planinske zveze Slovenije Jože Rovan, ki je dejal, da imajo slovenski planinci in skalaši vsak svojo organizacijo, ki pa imata veliko skupnega – v obeh delujejo ljudje, ki so jim gore blizu, čutijo spoštovanje do gora in narave ter si prizadevajo, da bi kar največ bilo strojenega v dobro vseh, ki radi zahajajo v gore.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje