Predsednik vlade Janez Janša je po današnjem srečanju s poljskim premierjem Mateuszem Morawieckim dejal, da bi morala Evropska unija v celoti podpirati države članice, ki varujejo zunanji del schengenske meje. "S financiranjem in sofinanciranjem vseh ukrepov, tudi fizičnih preprek na meji. Izkazalo se je, da gre za ukrep, ki preprečuje nasilje in nezakonite prehode, ter nadomešča uporabo bolj invazivnih sredstev," je pojasnil premier in dodal, da je Slovenija v pomoč pripravljena poslati naše policiste, če Poljska oceni, da bi takšno pomoč potrebovala. Morawiecki pa je poudaril, da imata državi glede varnosti enaka stališča.
Slovenski premier Janez Janša je po današnjem srečanju s poljskim predsednikom vlade Mateuszem Morawieckim izrazil solidarnost in podporo ob krizi na belorusko-poljski meji. Dodal je, da Poljska v tem času ne brani zgolj meje lastne države, temveč meje Evropske unije (EU) in meje zveze NATO. Poljskemu kolegu je čestital za odločnost, pogum in aktivnosti — tudi diplomatske, s katerimi se je val ilegalnih prebežnikov, ki je pritiskal na poljsko mejo, vsaj začasno ustavil.
Na drugi strani je obsodil dejanja beloruskega predsednika. “Slovenija obsoja aktivnosti beloruskega režima predsednika Aleksandra Lukašenka, s katerimi izrablja ljudi za doseganje političnih ciljev in za destabilizacijo ne samo Poljske, ampak celotne EU,” je na novinarski konferenci dejal predsednik vlade Janša.
Janša: Fizične prepreke na meji nadomeščajo uporabo bolj invazivnih sredstev
Morawieckemu se je ob tem zahvalil za pomoč, ki jo je Poljska ponudila Sloveniji pri varovanju meje. “Poljska je v lanskem letu v desetih rotacijah pomagala pri varovanju tistega dela schengenske meje, ki jo varuje Slovenija. To pomoč zelo cenimo,” je izrazil premier in zagotovil pomoč Poljski v enaki obliki. Kot je pojasnil, je od danes Slovenija pripravljena na pomoč pri varovanju poljske meje poslati svoje policiste, ko bo Varšava za to zaprosila.
Janša je med drugim dejal, da se tudi Slovenija sooča s pritiskom ilegalnih prebežnikov. Po njegovih besedah je bilo v lanskem letu na schengenski meji ustavljenih 14 tisoč poskusov ilegalnega prehoda, v letošnjem letu pa je bilo teh primerov 8.500. “Nekoliko manj kot lani, vendar so to še vedno številke, ki od Slovenije zahtevajo velike napore pri varovanju schengenske meje,” je poudaril Janša.
Slovenski predsednik vlade je med drugim izrazil stališče Slovenije, da bi morala EU v celoti podpirati države članice, ki varujejo zunanji del schengenske meje. “S financiranjem in sofinanciranjem vseh ukrepov, tudi fizičnih preprek na meji. Izkazalo se je, da gre za ukrep, ki preprečuje nasilje in nezakonite prehode, ter nadomešča uporabo bolj invazivnih sredstev,” je mnenja premier.
Morawiecki pa je na drugi strani poudaril, da Poljska in Slovenija delita enako stališče glede varnosti. Glede varovanja meja je prepričan, da je to naloga vsake suverene države. “Kakšna je država, ki ne varuje svojih meja, ali je v resnici suverena. Zame je odgovor nedvomen. Država, če želi biti suverena, mora odločati o tem, kdo lahko pride na njeno ozemlje,” je povedal poljski premier. Poudaril je še, da konflikt sicer ni nikoli dobra rešitev. Zavzema se predvsem za iskanje rešitev, s katerimi se bomo izognili naraščanju napetosti.
Slovenski in poljski premier sta danes izrazila še skrb glede kopičenja ruskih vojakov na meji z Ukrajino in krize z dobavo plina, slednje namreč močno vpliva na porast cen v Evropski uniji na vseh področjih. Janša je je poudaril, da je koncentracija ruskih vojaških sil daleč od tega, kar naj bi bile vojaške vaje v normalnih razmerah. “Apeliramo na vse odgovorne, tako na ravni EU kot v zvezi NATO, da smo okoli tega čuječi, da ne bo spet kakšnega presenečenja, kot se je zgodilo ob ruski okupaciji Krima. To je zadnja stvar, ki jo v teh zapletenih razmerah potrebujemo. Pozivamo vse odgovore v Moskvi, da ravnajo razumno,” je pojasnil Janša.
Pogovori potekali tudi o širitvi na Zahodni Balkan
Predsednika vlad sta na današnjem srečanju pozornost namenila tudi širitvi EU na Zahodni Balkan. Janša je spomnil, da so nekatere od držav Zahodnega Balkana že postale članice NATO in da to dejstvo krepi skupno varnost. “S Poljsko delimo skupna stališča v podpori državam članicam Zahodnega Balkana glede njihovega polnopravnega članstva v EU,” je povedal Janša. Dodal je še, da si Slovenija s Poljsko deli tudi stališča glede potrebnosti bližnje perspektive članstva v EU ter da si prizadevajo, da bi to postalo tudi konsenzualno stališče vseh držav članic EU.
Tema pogovor je bila tudi epidemija covida-19. Janša je povedal, da Slovenija sproža iniciativo o skupnem javnem naročilu za zdravila zoper covid. “Ker imamo dobre izkušnje z omenjenim mehanizmom pri nabavi cepiv, bi bilo prav, da se podoben pristop uporabi tudi za nova zdravila, ki se odobravajo, in vsem državljanom in državljankam EU zagotovimo dovolj zdravil takoj, ko bodo na voljo,” je še pojasnil slovenski premier. Po njegovih navedbah bo minister za zdravje Janez Poklukar z omenjeno iniciativo seznanil tudi ostale evropske kolege.
Macron na srečanju zahteval dostop za novinarje na meji
Sicer pa je Morawiecki pred današnjim obiskom Ljubljane pred tem obiskal še Pariz, kjer se je srečal s francoskim predsednikom Emmanuelom Macronom. Francoski predsednik je na srečanju s poljskim premierjem zahteval dostop za novinarje do poljske strani meje z Belorusijo, so sporočili iz Elizejske palače. Obenem je zagotovil tudi solidarnost Poljski, ki se sooča s krizo na meji. Francija je pripravljena prispevati k skupni varnosti in podpira humanitarne aktivnosti na meji, so še sporočili iz Macronovega urada. Macron in Morawiecki sta se danes pogovarjala tudi o vladavini prava.
Francoski predsednik je ob tem izrazil zaskrbljenost in pozval Poljsko, naj upošteva pravo EU. Morawiecki je sporočil, da je z Macronom govoril o skrbeh, ki so trenutno povezane z več aktualnimi dogodki. “To je na eni strani seveda situacija na naši meji, ki je hkrati vzhodna meja Nata in EU. Ko jo branimo, branimo EU,” je povedal premier. Drugi aktualni dogodki so po besedah Morawieckega kopičenje ruskih vojakov ob meji z Ukrajino in izsiljevanje s ceno zemeljskega plina. “Vsa ta dejanja bi morala imeti en odgovor in ta odgovor je solidarnost EU,” je povedal.
Morawiecki se je v prejšnjih dneh sestal že z več evropskimi voditelji, med drugim se je mudil v baltskih državah, včeraj pa se je srečal s hrvaškim premierjem Andrejem Plenkovićem.
Na meji med Belorusijo in Evropsko unijo so že tedne razmere zaostrene, saj se je tam zbralo več tisoč prebežnikov. Prebežnike so sedaj sicer namestili v začasni center nedaleč od meje v Belorusiji, številni še vedno čakajo na priložnost za prečkanje meje v EU.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje