Sloveniji z namero, da bi v skupno izjavo sredinega vrha EU – Zahodni Balkan zapisali, da morajo potencialne bodoče članice za vstop v EU obračunati z dediščino komunističnega režima, ni uspelo. Takšnemu predlogu slovenskega predsedstva se je namreč odločno uprlo več držav članic.
Na Brdu pri Kranju se bodo v sredo zbrali vsi voditelji 27 držav članic EU in tudi voditelji šestih držav Zahodnega Balkana, ki si prizadevajo za vstop v povezavo. Osrednja tema srečanja, ki predstavlja vrhunec slovenskega predsedovanja Svetu EU, bodo širitveni načrti. Ti so bili v zadnjih letih, ko so Evropo pretresale številne krize, potisnjeni v ozadje.
Slovenija si je za sklic tega vrha močno prizadevala. V skupno izjavo, ki jo bodo voditelji sprejeli v sredo, pa je želela vnesti tudi močno politično sporočilo regiji, kjer upanje na širitev počasi ugaša. Po besedah virov iz slovenskega predsedstva je skušala naša država v izjavo dodati zavezo, naj tovrstna srečanja med Evropskim svetom in voditelji držav Zahodnega Balkana postanejo redna. Predvsem pa se je zavzemala za določitev jasne časovnice, konkretnih ciljev in zavez širitvenega procesa – menda naj bi kot končni datum vključitve šesterice držav Zahodnega Balkana v EU predlagala leto 2030.
A naj bi po besedah naših virov več članic s Francijo na čelu menilo, da je takšna postavitev rokov nerealna. Slovenija in Madžarska bi sicer, kot pravijo naši sogovorniki iz Bruslja, lahko zadevo odprli na predvečer vrha, ko bo na Brdu potekala delovna večerja voditeljev držav članic EU, kjer predstavnikov držav Zahodnega Balkana še ne bo. Je pa po njihovih besedah zelo neobičajno, da voditelji sami odpirajo že dogovorjena besedila skupnih izjav – ponavadi takšne akcije niso uspešne, vsekakor pa so nezaželene.
Med našimi viri tako prevladuje prepričanje, da na sredinem vrhu ni pričakovati konkretnega pospeška procesa širitve. Kot poudarjajo, vsega ni kriva Slovenija, se jim pa postavlja vprašanje, kolikšno vlogo je pri tem s svojim pojmovanjem pravne države odigrala tudi sama.
Že pred dnevi pa je Slovenija pogorela s predlogom, da bi v skupni izjavi potencialnim bodočim članicam EU zapovedali jasno ograditev od komunističnega režima. V takšnem besedilu naj bi nekateri prepoznali oživljanje teženj po lustraciji. Slovenska zamisel je bila pokopana, ker ji je, kot so povedali uradniki EU, nasprotovalo več držav. Nekatere naj bi celo napovedale (med njimi na primer Švedska), da v primeru sprejema takšnega predloga skupne izjave ne bodo podprle.
Ker so se predstavniki držav članic dogovorili, da lahko morebitne dodatne predloge na dnevni red sredinega vrha uvrsti le predsednik Evropskega sveta Charles Michel, bi lahko Slovenija svoje zavzemanje za odpravo komunistične dediščine v tekst vključila le s pomočjo “amandmajev”. Vendar pa se zdi našim sogovornikom to malo verjetno.
Kakšno protikomunistično besedilo je predlagala naša država
“Za nekdanje komunistične države in družbe predstavlja dediščina bivših režimov velik izziv in oviro, ki bi morala biti odpravljena, da bi lahko ponovno vzpostavile dobro delujoče pluralistične demokracije, ki bi temeljile na vladavini prava.
Smernice, priporočila in skrbi iz Resolucije 1096 Sveta Evrope o odpravi dediščine bivših komunističnih režimov kot tudi relevantne resolucije evropskega parlamenta o evropski zavesti in totalitarizmu imajo trajen pomen za razvoj odpornih in vitalnih demokracij.
Ta dediščina prav tako predstavlja enega od pomembnih virov resnih groženj varnosti, ki bi jih morali nasloviti, predvsem gre za povezave med bivšimi pripadniki tajnih služb bivših totalitarnih režimov in organiziranim kriminalom. (…) Zavezani smo k promociji evropskih vrednot, vključno z implementacijo Resolucije 1096 Sveta Evrope in resolucije evropskega parlamenta o evropski zavesti in totalitarizmu.”
Proces širitve EU je sicer ponovno zastal po tem, ko je Bolgarija zaradi dvostranskih vprašanj v povezavi z jezikom in identiteto blokirala začetek pristopnih pogajanj s Severno Makedonijo. Morebitna odprava te blokade bi bila po besedah sogovornikov velik uspeh tokratnega vrha na Brdu, ki pa ga realno ni mogoče pričakovati. Bolgarija je namreč v znamenju volitev in politične krize.
Vrh bo zagotovo dobra priložnost za dodatne pogovore o odpravi blokade, a ključno sporočilo EU za zdaj ostaja, da je povezava regiji pripravljena finančno pomagati. 30-milijardni sveženj naj bi ji namenila v zameno za pospešitev izvajanja reform in umirjanje napetosti na Balkanu.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje