Menu Item
Zaradi izjave premierja Roberta Goloba v torkovi oddaji Preverjeno, da so bili v vladi doslej pri komuniciranju napovedanih reform precej neuspešni, je v splošni in politični javnosti završalo. Iz njegovih besed je bilo mogoče razbrati, da je stopil korak nazaj od dosedanjih odločnih napovedi o superreformnem letu 2023 in da vseh napovedanih reform očitno ne bodo izpeljali. Premierjev preobrat je presenetil tudi sindikaliste, gospodarstvenike in predstavnike upokojencev.
V konfederaciji sindikatov javnega sektorja nestrpno pričakujejo reformo plač v javnem sektorju, kot nujno pa izpostavljajo tudi zdravstveno reformo. Zveza društev upokojencev Slovenije (ZDUS) v ospredje postavlja dve napovedani reformi, pokojninsko in zdravstveno, po njihovem mnenju pa bi bilo v najkrajšem možnem času treba urediti tudi področje dolgotrajne oskrbe.
Po mnenju Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) je najpomembnejša reforma plačnega sistema, saj je v zadnjih dvajsetih letih prišlo do prevelikih razhajanj v plačah, kot najmanj nujno med vsemi reformami pa v ZSSS ocenjujejo pokojninsko. Med gospodarstveniki je najbolj odmevala napoved davčne reforme, saj bi bila ta, kot pravijo, že četrta v zadnjih dveh letih.
Se pa tako sindikalisti kot gospodarstveniki in predstavniki upokojencev strinjajo, da je bil način komunikacije, s katerimi sta vlada in koalicija napovedali reforme, slab. Prav tako vladajočim očitajo, da so premalo resno pristopili k iskanju širšega družbenega konsenza in socialnega dialoga, ki sta, kot trdijo, ključna za uspešno sprejemanje tako pomembnih reform.
Neizkušenost ali naivnost pri napovedovanju reform?
Prvi mož konfederacije sindikatov javnega sektorja Branimir Štrukelj je za N1 ocenil, da tako kompleksnih vprašanj, ki nujno potrebujejo družbeno soglasje, socialni dialog in usklajevanje s sindikati ter drugimi udeleženci, ni mogoče reševati z všečno medijsko komunikacijo, “kot morda naivno pričakujeta vlada in premier Robert Golob”. Po Štrukljevem mnenju bi se morala vlada in njen predsednik odločiti, katere reforme bi morale biti prioriteta v njegovem mandatu. “Reforme so sedanje koalicijske stranke napovedale že v predvolilnem času, če želi vlada ohraniti svojo kredibilnost, pa jih mora izpeljati. Pobega od reform ni. Res pa je, da so jih napovedali zelo veliko in da vseh ne bo mogoče izpeljati,” je dejal Štrukelj.
Da si je vlada Roberta Goloba zadala preveč reform, se strinja tudi predsednik Zveze društev upokojencev Slovenije Janez Sušnik. “V javnost so dali celo vrsto reform in vsak normalen človek ve, da se jih ne bo dalo v kratkem času izvesti. Najprej bi morali pripraviti osnutke in poklicati tiste deležnike, za katere mislijo, da bi lahko pri njihovi pripravi pomagali,” je izpostavil. Sušnik se tudi sprašuje, zakaj so vladajoči z napovedmi reform tako hiteli, saj bi se jih po njegovem mnenju morali lotiti postopoma.
Lidija Jerkič, predsednica ZSSS, slabo komunikacijo in hitenje z reformami pripisuje predvsem politični neizkušenosti aktualne vlade. Ob tem dodaja, da so vse vlade v preteklosti napovedovale reforme, ki pa so na koncu precej razvodenele ali pa jih sploh ni bilo. “Ključno pri vseh teh napovedanih reformah je, da so nekatere od njih vezane na načrt za okrevanje in odpornost, financirale pa se bodo iz evropskih sredstev. S tem programom se je Slovenija zavezala, da bomo v državi reforme izvajali,” je opozorila.
Načrt za okrevanje in odpornost je sicer nacionalni program reform in naložb, s katerimi želi vlada ublažiti gospodarske in socialne posledice pandemije covida-19, podpisala pa ga je vlada Janeza Janše. Zato po mnenju Jerkič sedaj izpostavljane reforme niso nepričakovane, je pa aktualna vlada po njeni oceni preveč pojasnjevala, kako se jih bo lotila.
V Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) menijo, da je vlada z vsemi napovedanimi reformami šele v začetni fazi, ob tem pa izvršni direktor GZS Mitja Gorenšček opozarja, da komunikacija močno šepa.
“Čudi me, da se na tako visoki ravni komunicira tako neprofesionalno. Korak nazaj pri napovedanih reformah, ki ga je storil premier Golob, je mogoče razumeti kot željo, da se razmere malce umirijo, pridobijo nekaj časa za premislek. Upam, da bodo vladajoči tudi spremenili strategijo komuniciranja,” je poudaril. Gorenšček meni, da ljudje ne bi nasprotovali reformam, če bi si od njih lahko obetali določene prednosti in se ne bi bali dodatnih bremen.
Kamen spotike je predvsem davčna reforma
Po nedavnem vrhu, na katerem so se koalicijski partnerji pogovarjali o izhodiščih davčne reforme, je precej završalo, saj je bilo mogoče razumeti, da bodo po novem obdavčeni tudi malica, prevoz na delo in regres. Ministrstvo za finance je moralo kasneje pojasnjevati, da bo hkrati uveden ničelni prvi dohodninski razred, ki da bo nevtraliziral učinek širjenja davčne osnove.
Po besedah Branimirja Štruklja so v konfederaciji sindikatov javnega sektorja načrtovano davčno reformo podpirali, saj bi z obdavčitvijo premoženja pravičneje obremenili najbogatejši sloj prebivalstva. Prav na tej točki naj bi namreč po njegovi oceni nastajale pomembne razlike med ljudmi. Pozdravil je tudi napoved o razbremenitvi dela.
“Če razumemo besede premierja Goloba, bi vlada zdaj rada od tega odstopila. Očitno je, da je predsednik vlade podlegel najvplivnejšim lobijem v državi, saj bi ta reforma očitno ogrozila razne vile, rentne donose od najemnin, kapitalske dobičke in jahte. Za nas bo veliko razočaranje, če do davčne reforme ne bo prišlo,” ocenjuje Štrukelj.
Na drugi strani pa v GZS davčno reformo označujejo kot občutljivo temo, saj bi bila že četrta v zadnjih dveh letih, kar bi bilo po besedah izvršnega direktorja GZS Gorenščka zelo neobičajno. Ob tem poudarja, da bi se je sicer zaradi nekaterih predvidenih razbremenitev razveselili, niso pa naklonjeni povečanju obremenitev na področju nepremičnin.
“Mi nikakor ne odklanjamo reform, veseli pa nas, da so nekatere zaustavljene. Tako, kot so bile predstavljene, namreč niso obetale kakšnih prednosti. Če pa bi reforme prinesle določene razbremenitve, bi se jih razveselili,” je poudaril.
Predsednica ZSSS Lidija Jerkič se spominja, da so davčne reforme napovedovale že številne vlade, a da so ti načrti v večini propadli, saj nikoli ni bilo širšega družbenega konsenza. “Davčna reforma se sprejema zaradi proračuna, ki mora biti dovolj močan, da prenese vse nadaljnje projekte oziroma reforme. Menim, da bo do davčne reforme nekoč prišlo, ključni odgovor na vprašanje, ali je ta, ki so jo pred kratkim napovedali, res nujna, pa je v rokah finančnega ministra. On bo moral dati jasen signal, kaj je treba z reformo narediti in spremeniti,” je izpostavila.
Da se je vlada “zaletela” pri napovedi davčne reforme, pa meni prvi mož Zveze društev upokojencev Slovenije Janez Sušnik. “Napovedali so jo prehitro, ne vem, kaj se bo zgodilo na področju davkov in nepremičnin. Jaz bi vsekakor dal prednost pokojninski in zdravstveni reformi, z drugimi bi morala vlada malce počakati,” je obrazložil Sušnik.
Še največ socialnega dialoga je bilo pri pripravi zdravstvene reforme
Branimir Štrukelj ob zdravstveni reformi kot pomembno izpostavlja reformo plačnega sistema, s katero bi se razrešila kriza v javnem sektorju. Upa, da reforma plačnega sistema ne bo zasledovala predvsem makroekonomskih ciljev varčevanja, temveč bo delovala v smeri boljše kakovosti javnih storitev.
“Nujno je, da vlada izpelje zdravstveno reformo. Če je ne bo, je z javnim zdravstvom v tej državi verjetno konec, saj je zdravstvo že zdaj zasičeno z vsemi mogočimi zasebnimi interesi. Če pa bi se izkazalo, da bi pri tej reformi šlo za preoblikovanje javnega zdravstva v zasebne pobude, je nikakor ne bomo podprli,” je dejal prvi mož konfederacije sindikatov javnega sektorja.
Po mnenju Lidije Jerkič se je vlada pravilno lotila samo zdravstvene reforme, saj so bili socialni partnerji v okviru Ekonomsko-socialnega sveta (ESS) dejansko vključeni v njeno pripravo. “Vse sicer ni potekalo v skladu s predlaganimi vladnimi časovnicami, ki so bile že od začetka preveč optimistične, toda zadeva se počasi vendarle odvija. Besedilo zakona o e-zdravstvu je pripravljeno in je bilo poslano na ESS, še vedno pa čakamo na zakon o preoblikovanju zavoda za zdravstveno zavarovanje. Vse ostale reforme so bile po mojem mnenju zgolj napovedi in nič drugega,” je poudarila.
Jerkič: Raje imam politike, ki so pošteno neizkušeni, kot tiste, ki so nepošteno izkušeni
Pokojninska reforma pa po njenih besedah sploh ni bila v načrtu, dokler ni vlada ugotovila, da je vključena v načrt za okrevanje in odpornost. Jerkič sicer meni, da je o pokojninski reformi zelo malo znanega, saj o njej “ne vedo veliko” niti tisti politiki, ki bi morali kaj vedeti. Po njeni oceni je pokojninska reforma med vsemi napovedanimi najmanj nujna. Tako je vladi, kot je dejala za N1, ob začetku njenega mandata predlagala, naj spremenijo, ali dopolnijo načrt za okrevanje in odpornost, a je niso upoštevali.
“Tudi to pripisujem politični neizkušenosti. Ne trdim, da neizkušenost opravičuje vse, osebno pa imam raje politike, ki so pošteno neizkušeni kot pa nepošteno izkušeni. Seveda pa izkušeni politični mački komaj čakajo na napake neizkušenih in jih potem ‘raztrgajo’,” je Lidija Jerkič pojasnila svoj pogled na aktualno politično dogajanje.
Meni tudi, da se aktualna vlada ne uči dovolj hitro in dodaja: “Njihovo spoznavanje s politiko bo trajalo še nekaj časa, nadejam pa se, da bo neizkušenost do konca mandata vendarle izginila. Toda šolanje vodenja države žal ne obstaja.”
Razočaranja, da je o pokojninski reformi znanega še zelo malo, v pogovoru za N1 tudi vodja največje upokojenske organizacije Janez Sušnik ni skrival. Dejal nam je, da so vladajoči ZDUS pozvali k sodelovanju pri pripravi te reforme in da je njegova zveza podala predloge, vendar povratnih informacij za zdaj ni prejela. “Še danes ne vem, kaj si minister za delo Luka Mesec misli o pokojninski reformi,” je dejal Sušnik.
Vlada je v začetku leta v skladu z zakonom izvedla obvezno redno uskladitev pokojnin. Višina uskladitve je odvisna od rasti cen in plač, letos je bila 5,2-odstotna. A v ZDUS so pričakovali več, Sušnik pa dvomi, da bo prišlo do izredne uskladitve pokojnin. “Moji občutki so slabi,” nam je dejal.
V GZS kljub premierjevemu najnovejšemu dvomu o izpeljavi vseh napovedanih reform niso dobili občutka, da bi se aktivnosti pri pripravi pokojninske reforme zaustavile. Mitja Gorenšček je za N1 napovedal, da so pripravljeni tvorno sodelovati, če se bo iskal širši družbeni konsenz in ne bo prišlo do dodatnih obremenitev bruto in neto plač zaposlenih.
“Vsi scenariji kažejo na to, da bi bil obvezen drugi steber, do česar ne bi želeli biti že na samem začetku odklonilni. Toda najprej moramo videti celotno zgodbo, torej vpliv vseh šestih napovedanih reform na davčno obremenitev gospodarstva in zaposlenih,” je pojasnil Gorenšček.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje