Po tem, ko je koalicija deset dni nazaj na Brdu pri Kranju potrdila izhodišča za davčno reformo, ki pa le ohlapno opredeljujejo smer davčnih sprememb, je čas za javno razpravo. Minister za finance Klemen Boštjančič pravi, da se bodo v okviru te oblikovali konkretni ukrepi, s katerimi naj bi spremenili dohodninski sistem ter progresivno obdavčili nepremičnine. S kom in kdaj bodo razpravljali? In zakaj so bili po predstavitvi izhodišč nezadovoljni tudi v koaliciji?
“Davke je zelo težko zvišati, predvsem, ker je to treba narediti na način, ki bo transparenten, enostaven in razumljiv. In če želite, tudi na družbeno sprejemljiv način. Drugače tega ne moremo izpeljati. Zato smo se reforme lotili tako, da smo izhodišča ta teden najprej predstavili koaliciji, v prihodnjih tednih pa jih bomo še strokovni in širši javnosti,” je v intervjuju za N1, objavljenem prejšnjo soboto, dejal minister za finance Klemen Boštjančič.
A deset dni po potrditvi izhodišč kljub ambiciozni časovnici, ki predvideva uvedbo korenitih sprememb dohodninskega sistema že s 1. januarjem 2024, leto dni kasneje pa še progresivno obdavčitev premoženja, z ministrstva ni glasu o kakšnem nadaljnjem koraku.
Podrobne časovnice še ni
Sogovorniki iz politike – tako koalicijskih partneric Svobode kot opozicije – ter sindikalnih združenj so nam v zadnjih dneh dejali, da jih za zdaj ni v zvezi s tem kontaktiral nihče in da ne vedo, kdaj se lahko nadejajo podrobnejše predstavitve izhodišč.
Na ministrstvu za finance so nam na vprašanja, kako bo tekla javna razprava, kdo in s kom se bo pogovarjal, kakšen je časovni razpored, zdaj odgovorili, da o podrobni časovnici še ne morejo govoriti. Dodali so, da “pogovori o konkretnih rešitvah” sledijo v prihodnjih mesecih (ponovimo, da je Boštjančič napovedoval, da v prihodnjih tednih). Pogovarjali se bodo s poslanskimi skupinami, strokovno javnostjo in Ekonomsko-socialnim svetom (ESS).
Nezadovoljstvo v koaliciji
Neuradno je bilo sicer v koaliciji po nedavnem vrhu na Brdu pri Kranju nekaj slabe volje zaradi zdrsov pri komuniciranju izhodišč za davčno reformo, pa tudi dejstva, da premierja tisti dan dve uri ni bilo na razpravi koalicijskih strank.
Po neuradnih informacijah N1 sta Levica in SD na sestanku predstavnikov koalicije pri premierju Golobu pred sejo vlade izrazili nezadovoljstvo, ker je minister za finance Boštjančič po vrhu na Brdu povedal, da bodo v dohodninsko osnovo po novem šteli tudi do zdaj neobdavčena povračila stroškov in pravice (malice, potni stroški, regres za letni dopust), po njihovi oceni pa premalo poudaril, da bo hkrati uveden ničelni prvi dohodninski razred, ki bo nevtraliziral učinek širjenja davčne osnove. Prvih osem tisoč evrov davčne osnove naj bi bilo namreč neobdavčenih.
Spomnimo, da je na dan predstavitve izhodišč, le nekaj ur po novinarski konferenci na Brdu pri Kranju, ministrstvo za finance poslalo pojasnilo v zvezi s tem. Zapisali so, da bi bila navedba, da v prihodnje ne bo več neobdavčenega regresa, prevoza na delo in prehrane, lahko napačno razumljena, saj – tako so napisali – predstavlja zgolj del sporočila. “Vštevanje večjega nabora dohodkov v davčno osnovo, med drugim tudi povračilo potnih stroškov za prevoz na delo, prehrane, nagrada za poslovno uspešnost in regres, se dopolnjuje z nadomestitvijo dosedanje ugodne davčne obravnave z določitvijo t. i. nultega dohodninskega razreda ali z vpeljavo davčnih odbitkov.”
Neuradno so bili v Levici in SD nezadovoljni tudi z izjavo premierja Roberta Goloba, ki je na Brdu dejal, da v nadomestilo za uporabo stavbnih zemljišč (NUSZ) ne bodo posegali. Ves čas je bilo namreč govora o tem, da vlada načrtuje davek na nepremičnine, ki bo zamenjal sedanje dajatve – NUSZ, davek od premoženja ter pristojbine za vzdrževanje gozdnih cest.
Vir z ministrstva za finance je takrat domneval, da je premier želel reči, da do leta 2025 v NUSZ ne bodo posegali.
Kot smo pisali, naj bi davek na nepremičnine znašal določen odstotek (višina še ni znana) od vrednosti celotnega nepremičnega premoženja posameznika. To pomeni, da bi bil davek progresiven, saj bi nekdo s 150 tisoč evrov vredno nepremičnino plačal manj kot tisti, katerega nepremičnina je vredna milijon evrov.
Ideja brez analitičnih podlag
Nekaj zmede v razpravo je sicer vnesla tudi predsednica SD Tanja Fajon. Ministrica za zunanje zadeve je po koalicijskem vrhu dejala, da se koalicija pogovarja tudi o progresivni obdavčitvi kapitalskih dobičkov (to so obresti, dividende, dobiček ob prodaji delnic). Danes imamo enotno stopnjo obdavčitve.
Ko je novinarka Radia Slovenija kasneje ministra za finance Boštjančiča vprašala, kako bi bil videti nov sistem, je dejal, da naj to razloži Fajon, češ da je to možnost prvič omenila prav na koalicijskem vrhu. Po naših informacijah na ministrstvu za finance do takrat te možnosti niso analizirali – so pa po vrhu dejali, da je ideja izvedljiva, če bi se zanjo odločili.
Koordinator Levice Mesec je ta teden v javnih nastopih poudarjal, da reforme ‘stojijo in padejo’ na komuniciranju in javnem mnenju. Kot smo pisali v članku V SD stikajo glave: “Stvari ne gredo v smeri, ki smo jo po volitvah pričakovali” , je tudi v SD slišati, da stvari ne premikajo v smeri, kot so pričakovali po lanskih državnozborskih volitvah. Po besedah nekdanjega glavnrega tajnika Socialnih demokratov Dejana Levaniča vlada informacij do ljudi ne spravi na učinkovit in preprečljiv način, kar je eden od razlogov, da se po oceni SD “nezadovoljstvo med ljudmi povečuje”.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
