Menu Item
Marsikdo se v zadnjem tednu čudi vremenskim napovedim za snežne padavine. Ali je sneg za konec aprila res nekaj neobičajnega in kako pogosto nas je v preteklosti že "presenetil" tako pozno? Zgodovinske podatke je za N1 predstavil klimatolog agencije za okolje Gregor Vertačnik.
Že drugič v tednu dni smo imeli nekaj snežnih padavin. Čeprav se mnogim zdi sneg, potem ko smo sredi meseca beležili visoke temperaturne rekorde, neobičajen, smo ga v preteklosti v resnici zabeležili še pozneje. Klimatolog Agencije za okolje (Arso) Gregor Vertačnik je za N1 izpostavil najbolj izstopajoče datume sneženja.
27. april 2016
Zadnjič je tako pozno snežilo 27. aprila leta 2016. V noči na 28. april je bilo sneženje po besedah Vertačnika kar izrazito. 28. aprila zjutraj smo namreč ponekod po nižinah izmerili več kot 10 centimetrov snega, v višjih legah pa tudi več kot 30.
“Na Jezerskem je bila debelina snežne odeje 39 centimetrov, pri Medvodah 35, v Bohinjski Češnjici 24, v Logatcu 20, Šmartnem pri Slovenj Gradcu 15, v Kočevju in Ljubljani devet, v Celju in Novem mestu pa štiri centimetre,” je za N1 podatke predstavil klimatolog.
Ponekod v vzhodnem delu Slovenije takrat ni snežilo – zlasti ne na severovzhodu, ker je bilo pretoplo in premalo padavin, medtem ko je večino krajev v notranjosti države sneg pobelil. “To je bil zadnji takšen dogodek, ko je konec aprila snežilo v večjem delu nižin,” je dodal Vertačnik.
Tako je konec aprila leta 2016 sneg pobelil dele Slovenije
30. maj 2006
Ni pa aprilsko sneženje pred slabim desetletjem edino, saj vreme, tako Vertačnik, premore marsikaj. Najpozneje je v tem stoletju po nižinah snežilo 30. maja 2006. Ponekod na jugu Slovenije je takrat namreč snežilo do nadmorske višine 500 metrov.
Na nadmorski višini 800 metrov so 31. maja zjutraj v Loškem Potoku in Travi v Dragarski dolini izmerili pet centimetrov snega, pri Svetem Vidu nad Cerknico pa štiri centimetre.
24., 28. april in 2. maj 1985
Vremensko zanimivo je bilo tudi leto 1985, ko je konec aprila in v začetku maja snežilo v treh valovih. “To je bilo še bolj izjemno kot leta 2006,” je za N1 poudaril Vertačnik. Prvo pozno aprilsko sneženje je bilo v noči s 24. na 25. april, ko je glavnina snežnih padavin padla na jugu države. Takrat so v Cerknici izmerili 10 centimetrov, v Kočevju pa tri centimetre snega.
Drugo izrazito sneženje je sledilo z 28. na 29. april, ko je v višjih legah zapadlo tudi okoli 30 centimetrov snega, po nižinah pa večinoma do okoli 20 centimetrov. V Novi vasi na Blokah je bila snežna odeja debela 35 centimetrov, v Kranjski Gori 33, Sodražici 25, Logatcu 20 in Ljubljani 12 centimetrov. Manj kot 10 centimetrov snega so izmerili še v Novem mestu, in sicer devet, v Črnomlju pa osem centimetrov. “Snežilo je praktično povsod v notranjosti države, tudi v delih Primorske. Na Kozini je takrat denimo zapadlo šest centimetrov snega,” je pojasnil klimatolog.
V tistih dneh pa zima še ni rekla zadnje, saj je znova snežilo v noči z 2. na 3. maj, ko se je meja sneženja spet spustila do nižin. V Ratečah je zapadlo 40 centimetrov snega, na Jezerskem 31, Logatcu 18, v Celju 12, v Novem mestu devet, v Ljubljani osem in Metliki 7 centimetrov. “Po količini je bilo sneženje v začetku maja približno enako sneženju konec aprila. Tega leta je sneg sovpadal prav s prvomajskimi prazniki. Res je nenavadno, da je po nižinah snežilo dvakrat v tako kratkem obdobju. Ta majski sneg leta 1985 je v resnici zadnje pravo sneženje po večini nižin. Po letu 1985 praktično nikjer po nižinah ni več snežilo. In naslednje leto bo, če nas letos ne preseneti, 40 let od zadnjega majskega snega,” je dodal Vertačnik.
Konec aprila leta 1985 je sneg presenetil voznike na avtocesti. Snežilo je tudi na Obali
3. in 4. maj 1979
Sneg je pobelil nekatere dele Slovenije tudi v noči na 3. maj 1979. Snežilo je tudi čez dan. Največ snega je zapadlo na severu države, v pasu od Zgornje Savinjske do Zgornje Dravske doline. Na Jezerskem in v Ratečah je zapadlo 40 centimetrov snega, na Ljubnem ob Savinji 15, v Dravogradu 13, Slovenj Gradcu 7 centimetrov. Snežna odeja je bila sicer najdebelejša na višjeležečih koroških kmetijah, saj je zapadlo od 20 do 70 centimetrov snega. “To je res velika količina snega za začetek maja,” je poudaril Vertačnik.
Snežilo je tudi v nižinah, vendar le za odtenek. V Ljubljanski kotlini je sneg denimo le pobelil ceste, merilne postaje v nekaterih drugih nižinah pa so izmerile pet centimetrov snega. V južni polovici Slovenije pa sploh ni snežilo.
Znova je sneg zapadel s 4. na 5. maj. Takrat so snežne padavine zajele samo predele Koroške in Zgornje Savske doline. Drugod ni snežilo.
Majski sneg leta 1979
20. maj 1969
Najbolj pozno pomladansko sneženje smo v večini nižin zabeležili 20. maja 1969. In čeprav takrat ob vzhodni meji s Hrvaško ni snežilo do nižin, je bila situacija drugačna v večjem delu Slovenije. Takrat je v Logatcu zapadlo 22 centimetrov snega, v Zgornjem Tuhinju 12, v Celju in Ljubljani pa osem centimetrov.
Majski sneg je takrat povzročil tudi precej škode v gozdovih in mestih, ker je bilo drevje že olistano. Sneg 20. maja 1969 je najpoznejši sneg v Ljubljani v celotni zgodovini meritev od leta 1850 naprej.
Najpoznejše in najzgodnejše sneženje
Najpoznejše sneženje pod nadmorsko višino 500 metrov spada pod vremenske rekorde. 10. junija 1974 je snežilo v naselju Nomenj v Bohinjski dolini. Najzgodnejše sneženje v krajih pod 500 metrov nadmorske višine je bilo 11. septembra 1972, ko je snežilo v Kotljah v Šmartnem pri Slovenj Gradcu.
Je aprilsko sneženje izreden vremenski pojav?
Po pojasnilih Vertačnika je sneženje v zadnji tretjini aprila v zadnjih 20 letih izreden vremenski pojav. “V preteklosti je bilo aprilsko sneženje bolj pogosto, danes pa ni več tako,” je poudaril. Ozračje se je namreč od takrat, ko so bila aprilska sneženja bolj pogosta, segrelo za približno dve stopinji. Kar pomeni, da bi bilo takšno sneženje v preteklosti bolj značilno za prva dva tedna aprila.
“To, kar zdaj doživljamo konec aprila, je bilo včasih značilno za začetek aprila. Zato je tudi jasno, da se je frekvenca snega po nižinah zmanjšala. Se pa še sem in tja lahko zgodi,” je dejal klimatolog Gregor Vertačnik.
Konec mraza z ledenimi možmi
Ledeni možje, ki godujejo med 12. in 14. majem, imajo po ljudskem izročilu še zadnjo možnost, da prinesejo mraz in pozebo. Za to obdobje v maju so značilne močnejše ohladitve s pojavom slane, prav tako pa so to zadnji spomladanski dnevi, ko še obstaja večja nevarnost pozebe v nižinah. Dolgoletne meteorološke meritve sicer ne kažejo, da bi ti koledarski dnevi v povprečju vremensko izstopali.
Kot je za N1 dejal Vertačnik, podnebne spremembe vplivajo na to, da so ledeni možje manj hladni. “V večini nižin v notranjosti je v prvi tretjini maja lahko še nekoliko hladno in je možna slana, v drugi polovici meseca, torej ko so ledeni možje, pa je slana – tudi zaradi podnebnih sprememb – praktično nemogoča, prav tako zmrzal. “Ledeni možje ne predstavljajo nikakršnega tveganja,” je zaključil klimatolog Arsa Gregor Vertačnik.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje