Naziv prva dama oziroma 'first lady' je v političnem prostoru najbolj znan iz ameriškega okolja in pripada soprogi ameriškega predsednika. V Sloveniji se je izraz prva dama uporabljal za nazivanje soprog oziroma partnerk predsednikov republike, ker pa imamo trenutno prvič v zgodovini države predsednico republike, je njegov uradni naziv soprog predsednice republike in ne prvi gospod oziroma prvi mož. Za mnenje o tem, kaj je najprimernejši izraz za soproge in partnerje voditeljev držav, smo povprašali strokovnjake s področja politologije, jezikoslovja in protokola.
Vloga prve dame oziroma soproga v Sloveniji ni uradno določena, gre pa predvsem za protokolarno vlogo, v kateri spremlja predsednika oziroma predsednico republike na uradnih dogodkih doma in v tujini ter na uradnih obiskih. V nekaterih primerih lahko tudi prva dama oziroma soprog v tujino odpotuje samostojno v okviru humanitarnih ali dogodkov, ki imajo širšo družbeno pomembnost in vplivajo na prepoznavnost Slovenije v širšem mednarodnem okolju.
Zakonska podlaga za uradno vlogo prve dame oziroma soproga ni določena, v zakonu o zagotavljanju pogojev za opravljanje funkcije predsednika republike je navedena zgolj podlaga, ki določa višino mesečnega nadomestila za zakonskega oziroma zunajzakonskega partnerja predsednika republike. Ta ima namreč pravico do mesečnega nadomestila za kritje stroškov, ki jih ima zaradi opravljanja protokolarnih in družbenih obveznosti, v višini 15 odstotkov plače predsednika republike.
“Položaj in pravice zakonca predsednika republike po tem zakonu veljajo tudi za osebo, ki s predsednikom republike živi v zunajzakonski skupnosti v skladu s predpisi o zakonski zvezi,” še navaja zakon.
Soproga predsednika republike ali prva dama?
Vprašanje pa je predvsem, kakšno je uradno poimenovanje za soprogo oziroma partnerko predsednika republike v Sloveniji, saj smo namreč izraz prevzeli po ameriškem vzoru, ki za soprogo ameriškega predsednika uporablja naziv ’first lady’ oziroma prva dama.
Politolog z ljubljanske fakultete za družbene vede Boštjan Udovič opozarja, da v Sloveniji nimamo ustaljene prakse nazivanja partnerjev oziroma soprog predsednikov republike, saj je bila zgodovina partnerk predsednikov odvisna od posameznika. “Sam bi najraje uporabljal izraz soproga oziroma soprog, čeprav se prva dama za gospe sliši lepše,” je pojasnil Udovič.
Ksenija Benedetti, ki je bila 18 let na čelu službe za protokol, v tem času pa je pomagala pri pripravi številnih zgodovinsko pomembnih državnih sprejemov – med drugim obisk nekdanjega ameriškega predsednika Georgea W. Busha in nekdanje britanske kraljice Elizabete II. – meni, da izraz prva dama pripada soprogi ali partnerki predsednika države. “Ko gre pa za soproga, pa le soprog predsednice Republike Slovenije,” je dejala Benedetti.
Jezikoslovka Helena Dobrovoljc z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU pa trdi, da glede nazivanja zakonskih in zunajzakonskih partnerjev in partneric najvišjih predstavnikov v državi velja, da v protokolarnih položajih uporabljamo nazive, ki jih zahteva protokol.
Ob tem je dodala, da ko mediji poročajo o političnih osebnostih in njihovih partnerjih ob kakšnih drugih priložnostih, “uporabljajo najbolj razširjene izraze, ki so del splošnega besednjaka in ne povzročajo težav pri razumevanju”. V slovenščini je tako najbolj razširjen izraz po ameriškem zgledu – prva dama.
Kot je za N1 pojasnila Dobrovoljc, izraz prva dama obstaja že v prvi in drugi izdaji Slovarja slovenskega knjižnega jezika (SSKJ), s pomenom: “Naslov za žensko, ki po svojem položaju ali na področju svojega udejstvovanja presega vse druge, tj. prva dama slovenskega smučanja.” Dobrovoljc je v svojem odgovoru dodala, da je prvi slovar, ki prvo damo evidentira kot del knjižne slovenščine v pomenu zakonska žena predsednika, pravopisni slovar iz leta 2001.
“Izraz prva dama uporabljajo v veliko evropskih jezikih, na primer tudi v češčini, poljščini … in je primeren tudi zato, ker lahko označuje tako zakonsko kot zunajzakonsko partnerko predsednika. Podobno ustrezen bi bil izraz prva gospa, ki ima tudi uveljavljen moški par – prvi gospod – če ne bi poimenovalne praznine že uspešno zasedla prva dama,” pojasnjuje jezikoslovka.
Kot možnost je dodala še izbiro naziva prva soproga, ki ga uporabljajo na Hrvaškem, ta pa velja le za poročeno, torej zakonsko ženo predsednika republike. Helena Dobrovoljc je opozorila tudi na primer iz britanske kraljeve družine. Jezikoslovci so se ob iskanju naziva za ženo kralja Karla III. odločili za izraz soproga – kraljica soproga Camilla.
Musar uradno ni “prvi gospod”
Ker imamo v Sloveniji prvič v zgodovini samostojne države predsednico republike Natašo Pirc Musar, se je jezikoslovcem in širši javnosti začelo porajati vprašanje, kako uradno nazivati njenega soproga Aleša Musarja. Politolog Udovič se tudi sam sprašuje, kaj je najprimernejši izraz zanj. “Težava je nastala, ko smo na ta položaj dobili moškega – bo prvi gospod? Zato se sam bolj nagibam k uporabi izraza soprog, soproga oziroma partner, partnerka.”
V Uradu predsednice Republike Slovenije so nam pojasnili, da Aleša Musarja v protokolarni komunikaciji nazivajo s “soprog predsednice Republike Slovenije”. Pojasnili so, da raba izraza soprog temelji predvsem na dolgoletni protokolarni praksi, s katero se je beseda soprog oziroma soproga tudi glede pogostosti pojavljanja ustalila za nazivanje zakoncev šefov države.
Jezikoslovka Helena Dobrovoljc je pri poimenovanju moškega naziva potegnila vzporednico z angleško besedo ‘first lady’, zato bi lahko bilo za moškega ustrezno poimenovanje tudi ‘first gentleman’, torej prvi gospod. “Ta izraz je v nekaterih državah že povsem ustaljen, v slovenščino ga, kot rečeno, prenašamo z izrazom prvi gospod,” je pojasnila in ob tem spomnila, da je soprog aktualne slovenske predsednice Aleš Musar tudi sam zase uporabil izraz prvi gospod.
Prva dama je ameriški izum
Boštjan Udovič je poudaril, da je izraz prva dama ameriški izum, ki “smo ga domov prinesli nekritično”. “To se nam je hitro vrnilo kot bumerang že pri nekdanjem predsedniku republike Janezu Drnovšku, ker nismo vedeli, kako bi poimenovali tisto gospo ali gospe, ki so občasno opravljale vlogo prve dame,” je opozoril.
Spomnimo, da je v času predsedniškega mandata Janeza Drnovška, ki ni imel soproge, vlogo prve dame občasno prevzela soproga ministra za zunanje zadeve in pa tudi žena takratnega predsednika vlade. V Drnovškovem mandatu sta bila premierja Anton Rop in Janez Janša. Ropova soproga Jadranka Rop je med drugim leta 2004 odšla na sprejem k papežu Janezu Pavlu II.
Prav tako imajo ameriške prve dame tudi različna pooblastila in delujejo na številnih področjih, predvsem na človekoljubnih. “Prva dama je ‘prva gospodinja’ Bele hiše, ki skrbi za socialne in ceremonialne dogodke. Ima svoje zaposlene, vodjo svojega osebja, celo človeka za odnose z mediji. Njena pisarna je del Bele hiše. A dela prvih dam v ZDA ne smemo reducirati samo na Belo hišo, ampak predvsem na njihovo javno pojavljanje. Vemo, da je Eleonor Roosevelt imela velik vpliv na moža, podobno tudi Churchillova žena Clementine; da je bila Kennedyjeva žena – danes bi rekli – modna vplivnica, da se je Laura Bush ukvarjala s spodbujanjem otroške pismenosti,” je pojasnil Udovič.
So lahko partnerke oziroma soproge predsednikov vlad tudi prve dame?
V zadnjih tednih, ko je premier Robert Golob prvič spregovoril o nekaterih podrobnostih razmerja z novo partnerko Tino Gaber, so se pojavila vprašanja, ali v Sloveniji dobivamo prvo damo po ameriškem vzoru. Predvsem zato, ker nova partnerka premierja kaže velike ambicije, da bi prek politične moči partnerja vplivala na politične procese, predvsem s področja zaščite živali in zdrave prehrane.
“Prva dama je vedno žena predsednika republike. Če preidemo na poimenovanje soprog/soproga ali partner/partnerka, dodamo še funkcijo, ki pripada. Torej soprog predsednice države in partnerka predsednika vlade,” je pojasnil Boštjan Udovič. S tem se strinja tudi nekdanja vodja protokola Ksenija Benedetti, ki trdi, da se izraz prva dama uporablja zgolj za soprogo predsednika republike.
Vprašanje, ali je Slovenija s Tino Gaber dobila novo prvo damo, smo pred dnevi zastavili tudi Borisu Vezjaku z oddelka za filozofijo mariborske filozofske fakultete in Marku Milosavljeviću z ljubljanske fakultete za družbene vede.
Profesor Marko Milosavljević sicer dvomi, da gre v trenutnem primeru Tine Gaber za kak strateški razmislek oziroma odločitev, da bi sledili ameriškemu zgledu prvih dam. “Gotovo ima v Sloveniji vsakdo pravico biti politično aktiven, sodelovati v različnih organizacijah in zagovarjati različne poglede in tudi interese. Po drugi strani pa morajo biti stvari ustrezno opredeljene in razkrite,” je pojasnil.
Nasprotno pa Boris Vezjak meni, da bi v primeru Tine Gaber lahko potegnili vzporednice z ameriškimi prvimi damami, ampak ne zato, ker bi bila funkcija prve dame predsednika vlade premišljena poteza, temveč je to postala spontano, ker ima sama visoke ambicije. “Ne gre za to, da bi se ta vlada ali premier odločila izpostavljati funkcijo prve dame, ampak je preprosto njegova partnerka tako ambiciozna, da ima željo po sodelovanju in vpletanju v delo posameznih resorjev,” je poudaril.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje