V zvezi z gladovno stavko Joška Jorasa so danes na ministrstvu za zunanje zadeve za STA pojasnili, da se lahko Joras za pomoč vedno obrne tako na MZZ kot na slovensko veleposlaništvo v Zagrebu, ki je že poskusilo stopiti v stik z njim.
Na MZZ so v današnjem odgovoru na petkova vprašanja STA zapisali, da se Joško Joras doslej glede zasega nepremičnin in živali ni obrnil na ministrstvo. Poudarili so tudi, da je arbitražna razsodba o meji med Slovenijo in Hrvaško veljavna ter sta jo obe državi v skladu z mednarodnim pravom dolžni spoštovati.
Opisane in podobne situacije, ki neizogibno nastanejo po razsodbah o meji, se običajno rešujejo v procesu implementacije razsodbe. Do dvostranske implementacije – kljub večkratnim predlogom Slovenije – zaradi neodzivnosti Hrvaške ni prišlo.
Da bi se izognila podobnim razmeram, je Slovenija po razsodbi arbitražnega sodišča prebivalcem ob meji omogočila pravice za ureditev njihovega položaja po arbitražni razsodbi z zakonom. To možnost je imel tudi Joras. Gre za zakon o ureditvi določenih vprašanj zaradi končne razsodbe arbitražnega sodišča na podlagi arbitražnega sporazuma med vladama Slovenije in Hrvaške iz leta 2017 oziroma 2019, so poudarili.
Gladovna stavka po zaplembi kmetijskega zemljišča
Joras je, kot je v petek poročal časnik Delo, začel gladovno stavko, ker so mu hrvaški organi z izvršbo zasegli kmetijsko zemljišče, za katerega je plačeval najemnino slovenskemu skladu kmetijskih zemljišč in gozdov. Po arbitražni razsodbi je zemljišče pripadlo Hrvaški, ki pa razsodbe ne priznava, in Joras je očitno pričakoval posredovanje Slovenije.
Sodni izvršitelj je dan pred tem v spremstvu hrvaške policije Jorasu preprečil dostop do približno 5000 kvadratnih metrov zemljišča, na katerem je imel Joras sadovnjak ter hlev s senikom. Zasegli so mu tudi konja in dve kravi.
Joras je omenjeno parcelo v zakup od sklada kmetijskih zemljišč dobil leta 2002 in nedavno pogodbo podaljšal še za 30 let do leta 2047. Skladu je tudi redno plačeval zakupnino in je vpisan v zemljiško knjigo k.o. Sečovlje.
Za območje v neposredni bližini mejnega prehoda Sečovlje in Jorasove hiše je sicer Hrvaška leta 1993 kljub nasprotovanju Slovenije vzpostavila lastni kataster in Jorasovega zakupa ni priznavala. Zemljišče je prodala bližnjemu podjetju Casino Mulino. To je zdaj zemljišče dobilo tudi v posest.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje