Minister za zdravje Danijel Bešič Loredan in direktor ljubljanskega kliničnega centra Marko Jug sta predstavila revizijo nabav v največji slovenski bolnišnici. Oba sta poudarila, da je revizija, ki jo bodo danes predali NPU, zelo pomembna. Pojavljajo pa se predvsem vprašanja, zakaj ni bilo nič storjenega od leta 2018, ko je računsko sodišče prišlo do podobnih ugotovitev in ko je UKC Ljubljana vodil Aleš Šabeder, ki je danes sedel ob Bešiču Loredanu in Jugu. Aktualna revizija je obdobje Šabedrovega vodenja največje slovenske bolnišnice izpustila.
Kaj je pokazala revizija nabav v ljubljanskem kliničnem centru, ki jo je opravila revizijska hiša Ernst & Young? Dokument je sicer poslovna skrivnost, a smo izvedeli nekaj več podrobnosti.
Pred kamere in mikrofone so stopili minister za zdravje Danijel Bešič Loredan, direktor kliničnega centra (UKC Ljubljana) Marko Jug in direktor urada za nadzor, kakovost in investicije v zdravstvu Aleš Šabeder.
Bešič Loredan je analizo pozdravil kot zelo veliko delo. “Predvsem v luči preprečevanja koruptivnih tveganj, da v prihodnje pridemo do ustreznih nabav materialov, se cene ustrezno znižajo in se denar porabi za zdravljenje. Mi verjamemo, na tej poti smo skupaj ministrstvo in UKC Ljubljana,” je dejal.
Ob tem pa je opozoril pred preveč posplošenimi interpretacijami. “Ne smemo si dovoliti, da se kar reče ‘UKC Ljubljana je povsem zanič, vsi kradejo kot srake, enako je v celotnem zdravstvenem sistemu’. To je ključ, da se začnemo pogovarjati o konkretnih primerih, da ločimo sistem in konkretno ustanovo. Končno moramo priti do tega, kaj je delo ministrstva, vodstev zavodov in svetov zavodov. Tukaj vidimo primer, kako je treba sodelovati,” je povedal.
“To poročilo je pomemben mejnik za UKC Ljubljana, verjetno tudi za celotno slovensko zdravstvo, mogoče pa celo družbo,” je dejal Jug. To je prvo poročilo, ki je bilo kadarkoli ustvarjeno v slovenskih zdravstvenih zavodih, je dodal.
“Za vsak primer iščemo v globino. Noben primer ne bo ostal neodkrit,” je napovedal direktor največje slovenske bolnišnice, “poročilo te globine ne predstavlja, vidimo pa velika tveganja.”
Ko je bilo poročilo o reviziji končano, ga je UKC Ljubljana predal komisiji za preprečevanje korupcije, ki je že zaprosila za dodatna pojasnila. “Danes ga predajamo tudi nacionalnemu preiskovalnemu uradu,” je povedal Jug. Odpravljanja nepravilnosti oziroma izboljšanja postopkov pa se bodo lotili pod mentorstvom ministrstva za zdravje.
Žiga Živulovič jr./BOBO
Od leta 2018 ni bilo narejeno nič
Novinarka Financ Andreja Rednak je opozorila, da je računsko sodišče že v začetku leta 2018 prišlo do zelo podobnih ugotovitev kot aktualna revizija Ernst & Young. Leta 2018 je UKC Ljubljana vodil Aleš Šabeder, zato je novinarko zanimalo, kaj je bilo od takrat storjeno za izboljšanje postopkov nabav.
“Mislim, da je popolnoma jasno, da ni bilo storjeno nič,” je odgovoril minister, “zato smo to zadevo zelo hitro in še globlje naredili. Ključno je, kaj bo od zdaj naredilo.”
Ernst & Young je pregledal postopke izbora dobaviteljev, ustreznost izbora, ustreznost modela plačevanja in opredelitev tveganj v sodelovanju UKC Ljubljana z dobavitelji. Analiza je zajela obdobje od začetka leta 2019 do vključno oktobra lani. Ker je obseg poslovanja UKC Ljubljana zelo velik, je analiza opravljena na podlagi vzorcev, je pojasnil Šabeder.
Zakaj niso pregledali tudi Šabedra?
Več novinarjev je vprašalo, zakaj niso v obdobje revizije vključili tudi časa, ko je UKC Ljubljana vodil Aleš Šabeder – generalni direktor je bil do marca 2019, ko je postal minister za zdravje v vladi Marjana Šarca. Jug je na to vprašanje odgovoril, da je štiriletno obdobje reprezentativno in da je revizija za bolnišnico zahtevna. Poudaril je, da se Šabedrovo delovanje verjetno zrcali v podatkih o poslovanju v letu 2019. Ni pa izključil, da bi v prihodnosti revidirali tudi poslovanje pred letom 2019. Minister pa je pojasnil, da se bo “šlo nazaj”, če bodo ugotovitve pokazale, da je to potrebno.
“Če bomo dokazali kaj spornega, moramo to predati naprej”
Minister je v uvodu povedal, da je aktualna vlada imenovala “kompetentne” člane svetova zavodov bolnišnic, je svet UKC Ljubljana začel sodelovati z vodstvom največje slovenske bolnišnice in tako je nastala revizija nabav. Pravi ljudje v svetu zavodov pomenijo, da se lahko ugotovijo stanje in potrebne rešitve, je pojasnil. Povedal je tudi, da so z ustanovitvijo urada, ki ga vodi Šabeder, na ministrstvu dobili krovni nadzorni organ.
“Posebej je treba poudariti, da moramo vsi skupaj ohraniti visok nivo strokovnosti svoje največje zdravstvene ustanove. Vse, kar se je v preteklosti dogajalo, moramo ustrezno razkriti. Če bomo dokazali kaj spornega, moramo to predati naprej,” je še dejal. Vodenje UKC Ljubljana mora postati vitalno in zdravo, s tem pa mora biti vzor za vodenje ostalih javnih zdravstvenih zavodov, je povedal. “Ključno je, da smo skupaj tukaj, da vsi vemo, kaj delamo, da se ne ukvarjamo s preteklostjo, da ne iščejo, kdo je kriv,” je poudaril. Zdaj mora nastati načrt za odpravo nepravilnosti, ki jih je pokazala revizija, je dodal. Pri tem se morajo ločiti sistemske težave, ki jih odpravlja vlada s spremembami zakonodaje, in težave posameznega zavoda.
“Drobljenje javnih naročil spremljamo skozi celotno poročilo”
V poročilu je naštetih 19 kritičnih področij, kjer ni sistema notranjih kontrol oziroma te kontrole odpovedo, je dejal Šabeder. “Štiri področja pomembno odstopajo, na sedmih področjih je mogoče s preventivnimi postopki in s popravkom notranjih procesov stanje izboljšati, na osmih področjih notranje kontrole delujejo učinkovito, in potem je še osem področji, kjer ni vzpostavljenih notranjih kontrol ali pa te ne delujejo,” je našteval. Ugotovljena so bila tudi neskladja z zakonom o javnem naročanju.
Izpostavil je primere oddaje naročil brez predhodnega postopka javnega naročanja. “To je tako imenovano drobljenje javnih naročil, ki ga spremljamo skozi celotno poročilo,” je dejal.
Delež naročil brez razpisa se zmanjšuje
Marko Jug je pojasnil, da se delež naročil, ki so oddana na odprtih javnih razpisih, povečuje. Zdaj predstavljajo 60 odstotkov vseh naročil, preostalo so tako imenovana evidenčna javna naročila. Očitno je tudi, da prek evidenčnih naročil sodelujejo v glavnem z javnimi zavodi.
Brez evidenčnih javnih naročil po njegovem UKC Ljubljana ne more delovati, se bodo pa še naprej trudili, da jih bo vse manj. Doseči želijo, da bi jih bilo samo 20 odstotkov, tako kot je praksa v tujini, je pojasnil Jug. Letos bodo samo z razpisom za medicinsko fakulteto in zavodom za transfuzijsko medicino, ki sta dobavitelja v javni lasti, za 40 odstotkov zmanjšali evidenčna naročila, je napovedal.
Revizorji so opozorili tudi na nejasne metode določanja ocenjene vrednosti naročil, je nadaljeval Šabeder. Ugotovljenih je bilo tudi več primerov javnih naročil brez končnega poročila in takšnih, ki so oddana po zakonskem roku. Včasih v dokumentaciji manjkajo podatki o lastniški strukturi dobaviteljev, manjkajo tudi zapisniki o odpiranju ponudb.
V Kliničnem centru Ljubljana je vsako leto nekaj deset tisoč naročilnic, več kot tisoč pa jih manjka. “Samo za nekaj primerov je ugotovljeno, zakaj jih ni,” je dejal Šabeder.
Revizija je zaznala tudi nekaj primerov privilegiranja dobaviteljev pri plačevanju, nekateri dobavitelji so bili namreč plačani pred rokom.
Manjkajo tudi notranji pravilniki glede prejemanja daril, je še povedal direktor urada.
V več kot 20 odstotkih naročil je UKC Ljubljana dobil samo eno ponudbo. Ponekod je to razumljivo, je dejal Šabeder, saj nekatero blago ponuja samo eno podjetje, a delež je po njegovem velik.
Žiga Živulović jr./ Bobo
Šabeder je dejal tudi, da bo treba opraviti poglobljeno forenzično analizo dejstva, da se v dobaviteljskih podjetjih pojavljajo zaposleni iz UKC Ljubljana. “Teh podjetji je nekaj deset,” je povedal. Jug je o tem poudaril, da bodo primere preučili v globino, “ugotavljamo, kakšne so povezave in ali je prišlo s povezavami tudi pogojevanje”, je pojasnil, “ustanavljamo register tveganj, a imamo 30.000 dobaviteljev in 10.000 zaposlenih. Izredno težko je vsakemu preiskati, ali je morebiti zaposlen ali družinski člani v konfliktu interesov.” Po novem bodo morali zaposleni sami razkriti potencialne konflikte interesov.
Je pa direktor zagotovil, da “eklatantne primere” že preiskujejo naprej. “Morebitno pogojevanje in okoriščanje na račun teh povezav vam bomo sporočili. Za zdaj govorimo samo o tveganjih.”
“Treba je okrepiti preprečevanje, odkrivanje in ukrepanje”
V poslovanju je treba okrepiti tri stebre, je poudaril Jug. To so preprečevanje, odkrivanje in ukrepanje.
“Ugotovili smo, da je pri izobraževanju zaposlenih velik manko znanja glede javnih naročil in koruptivnih tveganj,” je dejal, “treba je posodobiti zastarele pravilnike o etičnem poslovanju in o konfliktih interesov, da ne bomo prihajali v sivine, kjer ne vemo, kakšno ukrepanje lahko sledi določenemu dogodku.”
Povedal je tudi, da v bolnišnici ponovno vzpostavljajo notranjo revizijo, ki je bila leta 2020 ukinjena.
“Končno pa je ukrepanje,” je poudaril, “zelo dobro smo zastavili službo korporativne varnosti, ki mora nadzorovati integriteto UKC Ljubljana. Tudi mene, ne samo mojih zaposlenih. Vsi moramo nadzorovati drug drugega, samo tako bomo vsi delovali pošteno.” Pomembno je tudi, da se od odgovornih terja povračilo škode, ki jo je utrpela bolnišnica, je dodal.
“Konkretnih nepravilnosti danes ni bilo predstavljenih, zato težko ocenjujem, o katerih podatkih je minister govoril. Veseli me, da je dokumentacija predana KPK in NPU, da se opravi temeljita preiskava in ugotovi ali ovrže nepravilnosti.
Od ministrstva pričakujem, da bo revizijo poslovanja razširil in jo zahteval od vseh, ki opravljene storitve dobijo plačane iz javnih sredstev torej ZZZS. Enak nadzor nad izvajanjem javnih naročil naj se izvede pri vseh izvajalcih v javni mreži, se pravi tudi pri koncesionarjih.
Poklukar: Notranja revizijska služba ni bila učinkovita
Na današnjo novinarsko konferenco se je hitro odzval Janez Poklukar, ki je vodenje UKC Ljubljana prevzel za Šabedrom spomladi 2019, nato pa je v začetku leta 2021 postal minister za zdravje. “Konkretnih nepravilnosti danes ni bilo predstavljenih, zato težko ocenjujem, o katerih podatkih je minister govoril,” je zapisal Poklukar. “Veseli me, da je dokumentacija predana KPK in NPU, da se opravi temeljita preiskava in ugotovi oziroma ovrže nepravilnosti.” Od ministrstva pričakuje, da bo revizijo poslovanja razširil in jo zahteval od vseh, ki opravljene storitve dobijo plačane iz javnih sredstev, torej ZZZS. “Enak nadzor nad izvajanjem javnih naročil naj se izvede pri vseh izvajalcih v javni mreži, se pravi tudi pri koncesionarjih,” je dodal.
Žiga Živulović Jr./BOBO
Zatrdil je, da v času njegovega vodenja UKC Ljubljana ni ukinil notranje revizije, temveč je bila ukinjena samo notranja revizijska služba. Zakonodaja in predpisi omogočajo, da storitve notranje revizije izvaja notranja služba ali zunanji izvajalec, je pojasnil. Za prenos notranje revizije na zunanjega izvajalca pa so se po njegovih besedah odločili, ker je analiza pokazala, da služba ni bila učinkovita, da so bili stroški zanjo visoki in da je ta imela “napačen fokus”. “Za izvajanje notranjih revizij je leta 2019 porabila samo 26 odstotkov delovnega časa, med drugim pa se notranje revizije, ki so bile v letnih načrtih, več let niso zaključile,” je razložil.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje