Vlada je danes obravnavala novelo zakona o interventnih ukrepih za odpravo posledic poplav, v kateri je podrobneje določila izplačevanja predplačil za obnovo v ujmi uničenih domov. Do predplačila bodo upravičeni tisti prizadeti, ki so jim poplave na objektu povzročile za vsaj 6.000 evrov škode in niso dobili nadomestnega objekta. Odmeva pa predvsem vladna odločitev, da ukine obvezni solidarnostni prispevek.
Vlada se je med današnjo obravnavo novele Zakona o interventnih ukrepih za odpravo posledic poplav in zemeljskih plazov iz avgusta letos odločila, da ukine obvezni solidarnostni prispevek, ki bi bremenil vse delodajalce in zaposlene, ne glede na njihov položaj in prizadetost v poplavah. Kot je povedal minister za finance Klemen Boštjančič, bodo namesto tega z dodatnim odstotkom obremenili tista podjetja, ki ustvarijo več. “Govorim o davku od dohodkov pravnih oseb, ki ga bomo opredelili v zakonu o obnovi,” je pojasnil.
Podjetja se bodo ob dogovoru z delavci še vedno lahko odločila za izvedbo delovne sobote. Plačilo za opravljeno delo bo na ta dan šlo v proračun za sanacijo posledic poplav, delodajalci pa davka in prispevkov na plače ne bodo plačali.
Novelacije avgusta sprejetega zakona se je vlada lotila zato, da bi prizadeti čim hitreje prejeli predplačila za sanacijo stanovanjskih objektov. Predplačila bodo dobili za tiste objekte, kjer ni predvidena nadomestna gradnja in kjer je bilo konec julija prijavljeno vsaj eno prebivališče, je povedal minister. Znašala bodo 20 odstotkov prijavljene škode v aplikaciji Ajda, če ta presega 6.000 evrov. Predplačil ne bodo dobili tisti, ki bodo dobili nadomestne objekte, državo pa naj bi stala okoli 50 milijonov evrov.
Denar bo nakazala finančna uprava, je pojasnila ministrica za infrastrukturo Alenka Bratušek. “Čas izplačil je odvisen od tega, kako hitro bodo strokovnjaki določili objekte, ki niso več primerni za bivanje,” je dodala. Prizadeti prebivalci bodo poleg nakazila dobili tudi obvestila, kolikšno škodo so ocenjevalci zabeležili. Ob morebitnih nepravilnostih pri oceni škode je ministrica vse ljudi pozvala, naj te nemudoma javijo.
Novela interventnega zakona še podaljšuje možnost krizne namestitve za vse, ki se po ujmi domov ne morejo vrniti, in sicer za 21 dni. Če oseba v domačem okolju ne more več bivati, se ji bo zagotovila prednostna vključitev v institucionalno varstvo. Na novo bodo urejena tudi nadomestila za stroške bivanja na drugem naslovu. Njihova višina bo odvisna od števila članov gospodinjstvu, mesečni zneski pa se bodo gibali od 150 do 250 evrov. Izplačevali se bodo v obdobju enega leta, možno pa bo zaprositi tudi za še enoletno podaljšanje. V noveli je predvideno tudi, da država obdelavo in odstranitev onesnaženega mulja na lastne stroške izvede do 1. julija prihodnje leto.
Poleg novele interventnega zakona so ministri danes obravnavali tudi osnutek Zakona o obnovi in razvoju. Kot je povedal minister Boštjančič, obsega ukrepe za pohitritev pridobivanja dovoljenj in soglasij, sanacijo kulturne dediščine in vrste ukrepov pri gradnji infrastrukture, med katerimi je tudi gradnja tretje razvojne osi proti Koroški. V predlogu je predvideno tudi dodatno financiranje programov duševnega zdravja in uvedbe mobilnih enot centrov za socialno delo, zakonski predlog pa obsega tudi večanje internetne povezljivosti na prizadetih območjih.
Za pomoč prebivalcem je po Boštjančičevih besedah predvidena jamstvena shema za posojila, namenjena obnovi s 100-odstotnim jamstvom. “Dobili ga bodo lahko tudi tisti, ki niso kreditno sposobni. Obrestne mere jim bomo subvencionirali,” je povedal. Novelo zakona o interventnih ukrepih za odpravo posledic poplav in plazov bodo v državni zbor poslali v petek, osnutek zakona o obnovi pa bodo na isti dan poslali socialnim partnerjem, parlamentarnim strankam in strateškima svetoma.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje