Vazektomija je izraz za sterilizacijo moškega, preprost kirurški poseg, ki poteka v lokalni narkozi. Je tudi edina trajna (pa tudi zanesljiva) oblika kontracepcije za moške. Na ginekološki kliniki v Ljubljani jih vsako leto opravijo okoli 200. Najpogosteje se za vazektomijo odločijo moški, ki že imajo otroke in si jih ne želijo še več, pogosto pravijo, da je to edini način, da tudi oni, namesto partnerice, naredijo nekaj na področju zaščite.
“Vazektomija je rutinski operativni poseg v lokalni narkozi, ki traja približno 15 do 20 minut, pri katerem kirurg odreže košček semenovoda in oba konca zaveže,” razlaga dr. Sašo Drobnič s kliničnega oddelka za reprodukcijo na UKC Ljubljana, kjer opravijo večino vseh vazektomij v Sloveniji.
Semenčice tako ostajajo v modih, kjer izživijo svojo življenjsko dobo, propadejo in se resorbirajo, podobno kot druge celice v našem telesu. Dva meseca po opravljeni vazektomiji zdravniki svetujejo še zaščitene spolne odnose, dokler ne preverijo, ali je bila vazektomija uspešna in v ejakulatu ni spermijev. Zapleti pri in po vazektomiji so redki. Pri manj kot enem odstotku po posegu nastane hematom mošnje. Če je velik, ga kirurško oskrbijo.
Zakonsko določena meja za sterilizacijo (moških in žensk) je 35 let, odobriti jo mora komisija, stroške pa krije zavod za zdravstveno zavarovanje. Moški, ki želi opraviti ta poseg, mora najprej zaprositi za napotnico osebnega zdravnika, ki jo odda na oddelku za reprodukcijo.
Vsako zahtevo za sterilizacijo mora odobriti komisija prve ali druge stopnje za umetno prekinitev nosečnosti in sterilizacijo. Po odobritvi je moškim na voljo še šestmesečni rok, v katerem si lahko premislijo in odstopijo od posega. “Včasih se zgodi, da si premislijo. Zgodi se tudi, da se preprosto ne prikažejo na rezervirani termin za poseg,” pravi dr. Drobnič.
Profimedia
Eden od približno 200 moških, ki jih je lani operiral dr. Drobnič, je tudi 40-letni David (zaradi zagotavljanja anonimnosti smo ime sogovornika spremenili).
Ima dva otroka, s partnerico si jih ne želita več. Ker partnerici hormonska kontracepcija ni ustrezala, o sterilizaciji pa zaradi zapletenosti posega nihče od njiju ni želel niti razmišljati, je dlje časa premišljeval o vazektomiji kot alternativni in zanesljivi zaščiti. “Če je ona prej ves čas skrbela za to, sem razmišljal, zakaj ne bi jaz naredil česa na tem področju,” pravi v pogovoru z N1. Za vazektomijo je slišal v seriji, ki jo je gledal, nato je začel o tem brati in po odobritvi komisije tudi šel na poseg. “Najboljša odločitev, ki sem jo sprejel,” odgovarja na vprašanje, ali mu je žal.
Med najpogostejšimi razlogi za vazektomijo, ki mu jih pacienti zaupajo po lastni volji, saj jim tega ni treba opredeliti nikjer, dr. Drobnič navaja isti razlog kot David. “Včasih pravijo tudi, da na tak način prevzamejo del skrbi za zaščito tudi nase, zato da ni vse prepuščeno le partnerici,” dodaja. So pa tudi drugi razlogi, dodaja.
Povprečna starost moških, ki jih operira, je okoli 40 let.
Po podatkih nacionalnega inštituta za javno zdravje večina žensk še vedno posega po hormonskih kontraceptivih v obliki tabletk, a od leta 2010 število izdanih receptov za hormonske sistemske kontraceptive postopoma upada. Če so zdravniki leta 2010 zdravniki izdali 354,788 različnih hormonskih kontraceptivov, so jih lani izdali samo še 196,713. Število sterilizacij je v Sloveniji še vedno razmeroma nizko, pravijo na NIJZ. Leta 2015 je začelo naraščati število vazektomij, ki v zadnjih letih stagnira. Kot je razvidno iz spodnjega grafa, število sterilizacij pri ženskah sicer v istem obdobju močno upada, a še vedno presega število sterilizacij pri moških.
NIJZ
Čeprav je vazektomija v teoriji reverzibilni postopek, pa dr. Drobnič pravi, da je poseg za obnovitev prehodnosti semenovodov zapleten mikrokirurški poseg v v splošni anesteziji, za katerega pa ne morejo jamčiti, da bo deloval. Če se moški, ki so že opravili vazektomijo, pozneje odločijo, da vendarle želijo otroke, jim raje svetujejo umetno oploditev (z biopsijo odvzamejo košček tkiva testisov, iz katerega izločijo spermije) ali pa iz predhodno zamrznjenih semen (če so to storili).
David je za vsak slučaj dal zamrzniti semenčice. Kot pravi, mu je bilo to ponujeno brez dodatnih stroškov.
O hormonski kontracepciji za moške dr. Drobnič pravi, da ta sicer obstaja, vendar se v praksi ne uporablja. Za zagotovitev primerljive zaščite bi morali uporabiti hormone v koncentracijah, ki bi lahko povzročili resne stanske učinke.
Število vazektomij je v zadnjih dveh letih zaradi pandemije nekoliko upadlo, letos pa jih dr. Drobnič pričakuje nekaj več kot v letih pred izbruhom koronavirusa. Je pa na drugi strani višje število sterilizacij pri ženskah. Razmerje med moškimi in ženskimi sterilizacijami v zadnjih letih je v okvirnem razmerju tri proti štiri. Večje število sterilizacij pri ženskah je po mnenju dr. Drobniča verjetno še vedno posledica tradicije, pa tudi nekoliko večje motivacije žensk, ki nosijo večino posledic neželenih nosečnosti, kljub dejstvu, da je vazektomija preprostejši in cenejši poseg, ki ne zahteva hospitalizacije in denimo splošne anestezije.
David sicer priznava, da je trajalo kar nekaj časa, preden se je opogumil in najbližjim prijateljem povedal, kaj načrtuje. Pa sta mu kasneje dva celo zaupala, da sta bila na vazektomiji tudi ona dva. “Bilo mi je lažje sprejeti to odločitev, ko sem slišal izkušnje iz prve roke in se odkrito pogovoril z nekom o svojih dvomih in bojaznih,” pripoveduje in dodaja, da so vazektomiji v družbi mlajših prijateljev govori sproščeno, doda pa tudi: “Očetu pa ne bi nikoli povedal, kaj sem naredil.”
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje