Potem ko je skoraj sto ljudi zaradi onesnažene vode iskalo pomoč v celjski bolnišnici, je Nacionalni inštitut za javno zdravje pojasnil, kako lahko domačini ravnajo v primeru onesnažene vode z norovirusom. Novih primerov prebavnih motenj pri prebivalcih na tem območju niso potrdili od preteklega četrtka. "Tako računamo, da je epidemija izzvenela," je med drugim povedal strokovni direktor NIJZ Ivan Eržen. A ukrep prekuhavanja vode za del Spodnje Savinjske doline velja še naprej, po njegovih besedah bo tako še do začetka prihodnjega tedna, ko bodo znani izsledki še drugega vzorca pitne vode.
Strokovni direktor Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) prof. dr. Ivan Eržen je stopil pred medije in pojasnil, katere zdravstvene ukrepe naj upoštevajo v Spodnji Savinjski dolini, kjer je voda že dober teden onesnažena.
Strokovni direktor Eržen je uvodoma sporočil dobro novico. Od prejšnjega četrtka niso potrdili nobenega novega primera prebavnih motenj pri prebivalcih. “Tako računamo, da je ta epidemija izzvenela,” je povedal in dodal, da norovirusi niso novost. Vsako leto v Sloveniji zaznamo od 1.500 do 4.000 primerov. “Velja za najpogostejšega povzročitelja okužbe prebavnega trakta, predvsem zgornjega prebavnega trakta.”
Laično bolezen imenujemo tudi “trebušna gripa”, je pojasnil. Gre za obolenje, ki ima lažji potek, je pa skrb večja pri imunsko oslabljenih, je pojasnil Eržen. Norovirus, ki povzroča norovirozo, se prenaša s stikom med ljudmi, prek kontaminirane hrane in vode ali z dotikanjem okuženih površin.
Ukrep prekuhavanja vode za del Spodnje Savinjske doline velja že deset dni, po Erženovih besedah bo tako najverjetneje še do začetka prihodnjega tedna, ko bodo znani rezultati drugega vzorca pitne vode. Če bo ta ustrezal, ukrepov ne bo več. “V nedeljo so bili odvzeti novi vzorci vode na osmih lokacijah žalske komunale, izsledki naj bi bili znani do petka. Potem pa je treba ponovno odvzeti vzorce. Ko bosta dva vzorca negativna na prisotnost bakterij in virusov, vode ne bo treba več prekuhavati,” je dejal Eržen.
Pojasnil je, da so v odvzetih vzorcih našli več povzročiteljev okužb, norovirus pa je bil samo eden od njih. Na NIJZ zato predlagajo, da so ljudje še nekaj časa pozorni, dokler ne bodo vzorci dvakrat pokazali, da voda ni več onesnažena. Najboljši preventivni ukrep je po njegovih besedah prekuhavanje vode. “Če je voda motna, pa ukrep velja tudi za umivanje zob, tuširanje. Prebivalci naj pazijo na osebno higieno in so zelo pozorni pri pripravi hrane,” je svetoval Eržen in dodal, da imajo na onesnaženje vpliv tudi obilne padavine, ki spirajo snovi v zemljo in nato preidejo v sistem.
Kako pripraviti vodo, da je pitna?
NIJZ je na svoji spletni strani objavil navodila, kako lahko domačini ravnajo v primeru onesnažene vode. Vodo je treba prekuhavati za pitje, kuhanje, pripravo hrane, toplih in hladnih pijač ter ledenih kock, za pranje sadja in zelenjave ter za umivanje zob. “Hrano in napitke za dojenčke vedno pripravljamo s prekuhano vodo, po potrebi tudi za bolnike z zmanjšano imunsko odpornostjo. Če je prekuhavanje vode težko izvedljivo ali nepraktično, namesto prekuhane uporabimo embalirano pitno vodo,” piše v navodilih.
Ali je voda ustrezna za pomivanje posode?
Če program pomivalnega stroja zagotavlja segrevanje posode najmanj na 66 stopinj Celzija za deset minut, lahko posodo tudi ob objavljenem ukrepu prekuhavanja pitne vode pomivamo v pomivalnem stroju. Če je voda kalna, pomivanje posode v pomivalnem stroju ni priporočljivo zaradi možne okvare stroja.
Ročno pomivamo v čim bolj vroči vodi, na koncu – po spiranju, posodo potopimo še v vodo s temperaturo 82 stopinj Celzija za eno minuto. Ker roke tako vroče vode ne prenesejo, potopimo in jemljemo posodo iz korita s pomočjo prijemalk, kuhalnic, mrež ali žičnih košar. Posoda naj se posuši na zraku.
Navedeno navodilo glede pomivanja posode ne velja za dojenčke in imunsko oslabele bolnike. Pri teh za pomivanje posode uporabljamo prekuhano vodo, še piše na strani NIJZ.
Kako je s prhanjem, kopanjem in umivanjem rok?
Za prhanje, kopanje in umivanje rok velja, da upoštevamo navodila upravljalca sistema za oskrbo s pitno vodo. Ta mora, glede na stopnjo onesnaženja, uporabnike še posebej obvestiti, če je prekuhavanje potrebno tudi za prhanje, kopanje in za umivanje rok. S tako obsežnimi omejitvenimi ukrepi se srečamo na primer med hidričnim izbruhom ali kadar je pitna voda močno fekalno onesnažena.
Ne glede na to roke med izdanim ukrepom prekuhavanja vedno umivamo s prekuhano ali embalirano vodo pred in med pripravo živil. Če upravljalec ukrep prekuhavanja vode omeji zgolj na pripravo in uživanje živil ter umivanje zob, pri umivanju in kopanju kljub temu pazimo, da vode ne požiramo. Na to smo še zlasti pozorni pri otrocih, dojenčke raje umivajmo s krpo, opozarja stroka.
Edinstveni primer v Sloveniji
Kako se je norovirus pojavil v vodovodnem sistemu, Komunala Žalec še vedno ugotavlja. Da gre za edinstveni primer, so v ponedeljek za N1 potrdili v Zbornici komunalnega gospodarstva, kjer pravijo, da se s tovrstnim primerom v Sloveniji ni srečalo še nobeno komunalno podjetje. Za nasvet, kako se spopasti z razmerami, so zdaj zaprosili evropske kolege. Medtem se jeza med domačini krepi, napovedujejo celo tožbo zoper Komunalo Žalec, ki jih ni pravočasno obvestila, da je voda onesnažena.
Poglejte si tudi reportažo iz Žalca:
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!