Kaj si lahko obetamo prihajajočo zimo?

Slovenija 24. Okt. 202115:19
Delite:
Zima
Foto: PROFIMEDIA

Slaba dva meseca nas ločita od vstopa v koledarsko zimo. Čeprav so sezonske napovedi za Evropo po besedah klimatologa iz Agencije za okolje Gregorja Vertačnika v splošnem precej negotove, bomo letos na globalni ravni skoraj zagotovo v znamenju pojava La Niña. V preteklosti smo imeli v Sloveniji v času La Niñe sicer tako tople kot hladne zime, kaj pa lahko pričakujemo letos?

V času naraščajočih globalnih cen elektrike in plina, ki jih že občutimo tudi Slovenci, marsikdo upa, da nam bo letošnja zima prizanesla s prevelikimi temperaturnimi nihanji. Preverili smo, kaj nas čaka v zimskem času, ki se na koledarju začenja čez slaba dva meseca (21. decembra).

Po besedah klimatologa na Agenciji za okolje (Arso) Gregorja Vertačnika je pričakovati, da bo prihajajoča zima povprečno topla ali celo nekoliko pretopla, glede na statistiko zadnjih trideset let. “Pri čemer bo količina padavin verjetno običajna oziroma ni nekega signala, da bi lahko z večjo verjetnostjo pričakovali bolj mokro zimo,” je dodal. Kot je še dejal, so možnosti za hladno zimo relativno majhne. To pa gre, tako Vertačnik, pripisati predvsem temu, da se ozračje postopoma segreva.

Vertačnik je sicer poudaril, da je v Evropi težko z gotovostjo letni čas napovedovati vnaprej, saj je vremensko dogajanje precej kaotično. Na podnebje po njegovih navedbah vpliva preveč dejavnikov, da bi lahko natančno predvidevali, kaj nas čaka. “Veliko je namreč odvisno tudi od manjših vremenskih sistemov, ki lahko na majhnih območjih znatno spremenijo statistiko za vso zimo,” je komentiral za N1.

Slovenija pod vplivom genovskega ciklona

“V Sloveniji vremensko dogajanje pozimi močno kroji genovski ciklon. Če nas ta doseže na začetku ali pa sredi zime in nam navrže več deset centimetrov debelo snežno odejo po nižinah in se sneg nato obdrži, je lahko zaradi tega mesec bistveno hladnejši, kot če ciklon Slovenije ne bi zajel. Torej lahko že en sam vremenski dogodek, ki traja le en dan, znatno spremeni temperaturne razmere za mesec dni vnaprej,” je ob tem še dodal Vertačnik.

Zima
Foto : PROFIMEDIA

Vremenski signali za zdaj kažejo, da bodo podobne vremenske razmere prevladovale tudi na Balkanskem polotoku. “Mogoče je le nekoliko večja verjetnost za toplo zimo v Sredozemlju. Na Balkanu kaže podobno kot Sloveniji — torej povprečne temperature s povprečnimi padavinami,” je še napovedal klimatolog.

Kako pa bodo temperature vplivale na ogrevanje domov? Vertačnik je odgovoril, da že na splošno v Sloveniji v zadnjih letih porabimo manj energije, saj so tudi zime toplejše. “Temperatura narašča do pol stopinje na desetletje,” je povedal. Glede na desetletna povprečja je vsako naslednje desetletje praviloma toplejše od prejšnjega. “Verjetno bomo v tej zimi potrebovali manj ogrevanja kot pred tridesetimi ali štiridesetimi leti, ni pa seveda nujno,” je še ocenil Vertačnik.

Letos v znamenju La Niñe

Čeprav so sezonske napovedi za evropsko celino, kot omenjeno, v splošnem precej negotove, bomo letos na globalni ravni skoraj zagotovo v znamenju pojava La Niña, je povedal Vertačnik. V preteklosti smo imeli v Sloveniji v času La Niñe sicer tako tople kot hladne zime, nekatere so postregle z več padavinami, druge manj.

Kaj je La Niña?

La Niña je skupaj z El Niñom najpomembnejše nihanje v podnebnem sistemu na časovni ravni nekaj let. La Niña je ime za hladno fazo. V času te faze se v ozračju nad vzhodnim in osrednjim delom Tihega oceana okrepijo vetrovi oziroma pasati, ki iz ameriške obale pihajo proti Indoneziji. Ker vetrovi iz globin morja potegnejo na površje več hladne vode, se površje oceana ohladi.

To pa vpliva na podnebne razmere v ekvatorialnem delu osrednjega in vzhodnega Pacifika, medtem ko v zmernih širinah (Evropi) pa večinoma ta pojav nima nekega značilnega oziroma neposrednega vpliva.