V Sloveniji je bilo do zdaj vloženih sedem predlogov ustavnih obtožb, medtem ko večina držav EU tega instituta sploh še ni uporabila, pojasnjuje ustavni pravnik Igor Kaučič. Če bi poslanci zbrali dovolj glasov za ustavno obtožbo Janeza Janše, bi se o njej izrekli ustavni sodniki, ki imajo na voljo tri možnosti.
Danes poteka izredna seja DZ, na kateri poslanci odločajoo predlogu ustavne obtožbe predsednika vlade Janeza Janše.
Ustavno obtožbo so vložile opozicijske stranke LMŠ, SD, Levica in SAB (prvopodpisani je Brane Golubović iz LMŠ). Janši med drugim očitajo, da država ni naročila vseh cepiv, ki bi jih lahko, posege v delo medijev in tožilstva.
Pahorju ni treba podati mnenja
Preden so poslanci začeli odločati o predlogu ustavne obtožbe, so odločali o predlogu, da glede ustavne obtožbe Janeza Janše za mnenje zaprosijo predsednika države Boruta Pahorja. Predloga niso izglasovali, tako da se je seja nadaljevala že danes. Za razpravo je predvidenih devet ur in pet minut.
Glasovanje predvidoma ponoči
Samo glasovanje se bo predvidoma zavleklo pozno v noč oziroma v zgodnje jutranje ure, saj bodo poslanci pred glasovanjem razpravljali še o dveh drugih zadevah, za kar so skupaj predvidene dobre štiri ure in pol.
Za potrditev predloga ustavne obtožbe je potrebna absolutna večina glasov, torej 46 glasov, kar je v trenutnem razmerju sil v državnem zboru težko dosegljiva številka tako za provladno kot protivladno stran.
Spomnimo samo na propadlo glasovanje o dnevnem redu redne seje (na kateri bi morali glasovati tudi o razrešitvi predsednika DZ Igorja Zorčiča), ko se je državni zbor razdelil na 42 proti 42.
Kaj se zgodi, če predlagateljem uspe
Če predlagateljem uspe zbrati 46 glasov, se obtožba seli na ustavno sodišče. V tem primeru bo predsednik državnega zbora Zorčič predsedniku ustavnega sodišča Rajku Knezu poslal sklep o obtožbi. Ta mora vsebovati opis zatrjevane kršitve ustave oziroma hujše kršitve zakona in predlog dokazov o kršitvi ustave oziroma hujše kršitve zakona.
Javna obravnava na ustavnem sodišču
Nato ustavno sodišče ta sklep pošlje predsedniku vlade, ki ima možnost, da na obtožbo odgovori. Sledi javna obravnava, ki jo opravi ustavno sodišče, na njej pa pooblaščeni predstavnik državnega zbora zastopa obtožbo. Na javni obravnavi ima pravico biti navzoč tudi obtoženi predsednik vlade.
Kot nam je pojasnil ustavni pravnik Igor Kaučič, lahko ustavni sodniki, še preden odločijo o ustavni obtožbi, z dvotretjinsko večino, torej najmanj s šestimi glasovi, odločijo, da predsednik vlade do odločitve o obtožbi začasno ne sme opravljati svoje funkcije.
“Gre za instrument, ki se uporabi, če gre za očitne kršitve,” je dejal Kaučič in dodal, da je v primeru zadnjega predloga ustavne obtožbe to malo verjetno.
Možne odločitve ustavnih sodnikov
Kot je pojasnil Kaučič, imajo ustavni sodniki pri sprejemanju odločitve tri možnosti:
1. ugotovijo lahko, da obtožba ni utemeljena, in z odločbo oprostijo obtoženega;
2. ugotovijo lahko kršitev ustave ali hujšo kršitev zakona in predsedniku vlade odvzamejo funkcijo, za kar je potrebna dvotretjinska večina;
3. ugotovijo lahko, da je predsednik vlade kršil ustavo oziroma huje kršil zakon, a se ne odločijo za odvzem funkcije. Tudi za to odločitev je potrebna dvotretjinska večina.
“Ta tretja možnost je neka vmesna rešitev, če sodišče ugotovi, da gre za kršitve, vendar te niso tako hude, da bi predsednik vlade izgubil funkcijo,” je dejal Kaučič.
Če bi ustavni sodniki predsedniku vlade odvzeli funkcijo, bi funkcija prenehala tudi ostalim članom vlade. Zakon sicer določa, da morajo premier in drugi člani v primeru prenehanja funkcije to opravljati do izvolitve drugih funkcionarjev. A Kaučič predpostavlja, da bi v primeru ustavne obsodbe predsednika vlade vodenje vlade takoj prevzel podpredsednik vlade, medtem ko bi ministri opravljali funkcije do izvolitve novih ministrov.
Večino vložila SDS, tokrat tarča njen predsednik
V Sloveniji so poslanci do zdaj v državni zbor (vključno z zadnjim) vložili sedem predlogov ustavnih obtožb; šest proti predsednikom vlad in eno proti predsedniku države. Do zdaj noben predlog ni uspel, tako obtožbe niti niso prišle do ustavnega sodišča. Pet predlogov ustavnih obtožb je vložila SDS, enega SLS (s podporo SDS), zadnji predlog pa stranke LMŠ, SD, Levica in SAB.
V državah EU se ustavna obtožba praktično ne uporablja
Kaučič je kritičen do pogoste uporabe tega instituta v Sloveniji. “Pri nas se o ustavni obtožbi pogovarjajo politiki kot samo še o enem možnem sredstvu v naboru pritiska na vlado, medtem ko je v drugih državah to zelo resno pravno oziroma ustavno sredstvo, ki ga praktično ne uporabljajo,” je dejal Kaučič.
Kot nam je povedal, je v svoji raziskavi pred leti ugotovil, da večina držav EU tega instituta še nikoli ni uporabila, še posebej ne zahodnoevropske države.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!